nedelja, 22. oktober 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji
DomovPredstavitev

Zgodovina

Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega 27. 2. 1893. PZS tako v letu 2013 praznuje 120 let organiziranega planinstva v Sloveniji. 

ČASOVNI TRAK PLANINSTVA - V SLIKI IN BESEDI >>>>

ČASOVNI TRAK
1689 Janez Vajkard Valvasor izda Čast in slavo vojvodine Kranjske, kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove.
1758 Giovanni Antonio Scopoli pristopi na Storžič.
1759 Giovanni Antonio Scopoli pristopi na Grintovec.
1777 Baltazar Hacquet skuša prvič neuspešno doseči vrh Triglava.
26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava.
1793 Franc Hohenwart s prvim po imenu znanim vodnikom Sprukom v Grintovcih pristopi na Planjavo.
1794 Franc Hohenwart kot prvi samostojno stopi na Mangart.
1800 Valentin Stanič nekaj dni po vzponu na Großglockner osvoji najvišji vrh Watzmanna.
1806 prvič izide oda Vršac Valentina Vodnika. Osnutek pesmi je verjetno nastal že leta 1795 na izletu s Francem Hohenwartom.
1837 Henrik Freyer prvi pride na vrh Triglava s severne strani iz doline Krme in prvi brez vodnika.
1862 ustanovljeno avstrijsko društvo Österreichischer Alpenverein (ÖAV)
1869 ustanovljeno nemško društvo Deutscher Alpenverein (DAV)
1869 Jože Škantar-Šest postavi zavetišče na Prodih, znano kot Triglavski tempelj.
1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju.
1871 se v Ljubljani zbere nemško usmerjena družba ljubiteljev gora pod vodstvom Otomarja Bamberga.
1873 združitev ÖAV in DAV v Deutscher und Österreichischer Alpenverein (DÖAV)
1873 DÖAV ustanovi primorsko sekcijo v Trstu.
1874 DÖAV ustanovi kranjsko sekcijo v Ljubljani.
1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem.
1875 Johannes Frischauf prepleza severno steno Kočne. Vodi ga lovec Mavc; to je prvi izrazito plezalni pristop v naših gorah.
1876 postavljene tri koče: nekdanja Frischaufova koča pod Kokrškim sedlom, predhodnica današnjega Frischaufovega doma na Okrešlju in predhodnica današnjega Kocbekovega doma na Korošici.
1877 radovljiško okrajno glavarstvo Simonu Pinterju kot prvemu vodniku izda vodniško knjižico.
1883 DÖAV ustanovi mariborsko sekcijo.
1884 DÖAV ustanovi celjsko sekcijo.
1884 Henrik Tuma opravi prvi alpinistični vzpon čez severno steno Mojstrovke.
1886 DÖAV postavi kočo Deschmannhaus na Gubah nad Peklom.
1887 DÖAV postavi kočo Maria Theresia-Hütte pod Triglavom.
1889 postane Jakob Aljaž župnik v vasi Dovje.
1890 Ivan Berginc-Štrukelj okrog l. 1890 najverjetneje prvi prepleza Triglavsko severno steno v njenem skrajno levem delu, v območju današnje Slovenske smeri.
1892 DÖAV postavi kočo Golicahütte na Golici.
1892 ustanovljeno neformalno društvo Pipa.
23. julij 1892 izlet piparjev na Stol, na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo.
10. januarja 1893 potrjena društvena pravila Slovenskega planinskega društva
27. februarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane Fran Orožen.
1893 ustanovljena kamniška podružnica SPD
1893 ustanovljena savinjska podružnica SPD v Mozirju
1893 Janez Piskernik vodi Frana Kocbeka z Jezerskega sedla po grebenu na Križ; takrat najtežja plezalna tura v Savinjskih Alpah, opravljena brez vrvi.
1894 SPD zgradi Orožnovo kočo na na planini Lisec pod Črno prstjo.
1894 SPD zgradi Kocbekovo kočo na Molički peči pod Ojstrico.
1894 DÖAV organizira v Mojstrani prvi tečaj vodenja v gorah.
1895 SPD ustanovi radovljiško podružnico.
1895 da Jakob Aljaž postaviti skromno kočo v Vratih.
1895 Jakob Aljaž odkupi zemljišče na Kredarici.
1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik.
1895 kupi Jakob Aljaž od dovške občine za 1 goldinar vrh Triglava in da postaviti Aljažev stolp.
1896 SPD ustanovi soško podružnico v Tolminu.
1896 SPD na Kredarici postavi skromno kočo.
1896 izdan prvi Red za gorske vodnike na Štajerskem
1897 DÖAV postavi na Kokrskem sedlu kočo Zoishütte, poimenovano po bratih Zois.
1897 SPD ustanovi češko podružnico.
1900 DÖAV postavi kočo Vosshütte, predhodnico današnje Erjavčeve koče na Vršiču.
1900 SPD ustanovi ziljsko-koroško podružnico v Celovcu.
1900 češka podružnica SPD zgradi Češko kočo.
1903 SPD ustanovi ajdovsko-vipavsko podružnico v Ajdovščini.
1904 SPD ustanovi idrijsko podružnico.
1904 SPD ustanovi tržaško podružnico.
1906 postavljena Aljaževa koča v Vratih
1906 SPD ustanovi pazinsko podružnico.
1906 SPD prvič organizira tečaj vodenja v gorah.
1906 prvi alpinistični vzpon vzpon z uporabo klinov in vrvi so pri nas v Triglavski severni steni opravili Avstrijci Franz König, Hans Reinl in Karl Domenigg (Nemška smer).
1908 prvega predsednika SPD Frana Orožna nasledi Fran Tominšek.
1908 urednikovanje Planinskega vestnika od Antona Mikuša prevzame Josip Tominšek.
1908 julija Janez Košir med reševanjem ponesrečenega Karla Wagnerja opravi prvi dokumentirani slovenski plezalni vzpon čez Triglavsko severno steno (po Nemškem stebru), skupaj z Dunajčanoma Gustavom Jahnom in Franz Zimmrom.
1908 zunaj SPD se izoblikuje skupina Dren, ki začne na športni način gojiti plezalstvo, zimski alpinizem, smučarstvo in jamarstvo; prvi začnejo bolj ustrezno uporabljati vrv in drugo opremo. Člani so Bogumil Brinšek, Rudolf Badjura, Pavel in Jože Kunaver, Ivan Kovač, Ivan Michler in Ivan Tavčar.
1910 odprt nov Aljažev dom v Vratih.
1910 je koča na Krederici po dveh letih dela razširjena in poimenovana v Triglavski dom.
1910 Henrik Tuma in Jože Komac-Pavr preplezata Triglavsko steno po Slovenski smeri.
1911 SPD ustanovi goriško podružnico.
1911 drenovci prvi brez vodnika preplezajo Slovensko smer v Triglavu.
16. junija 1912 SPD ustanovi prvo slovensko »Rešilno postajo« v Kranjski gori. Ta datum danes šteje kot začetek slovenske gorske reševalne službe.
1912 SPD ustanovi dunajsko podružnico.
1919 SPD ustanovi mariborsko podružnico.
4. januarja 1921 odobrena klubska pravila TK Skala.
2. februarja 1921 ustanovljen Turistovski klub Skala
1922 SPD spodbudi ustanovitev reševalnih postaj v Kamniku, Bohinju, Mojstrani in drugod.
1922 TK Skala ustanovi podružnico v Bohinju.
1923 ustanovljen Turistovski klub Skuta v Mariboru
1923 ustanovljen Turistovski klub Ojstrica v Celju
16. decembra 1923 ustanovljena podružnica Skale na Jesenicah, ki nato ustanovi tudi reševalno postajo
1924 pri vzponu v prvenstveni smeri v zahodnem delu Stene se smrtno ponesreči Klement Jug
1924 na zasedenem Primorskem ustanovljen Planinski klub Krpelj
1926 ustanovitev Združenja planinskih društev kraljevine Jugoslavije
1926 Mira Marko Debelak in Stanko Tominšek prva v direktni smeri preplezata znamenito severno steno Špika.
1928 SPD ustanovi dovško podružnico.
1928 SPD ustanovi belokranjsko podružnico.
1930 Pavla Jesih in Milan Gostiša preplezata novo smer, kjer je prvi poskušal Klement Jug in se med vzponom smrtno ponesrečil. Smer dobi ime Jugov steber.
1931 ustanovljena reševalna postaja v Celju
1931 SPD ustanovi bohinjsko podružnico.
1931 dolgoletnega predsednika SPD Frana Tominška nasledi Josip Pretnar.
1931 TK Skala ustanovi savinjsko podružnico.
1931 Janko Ravnik posname prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga.
1931 Joža Čop, Stanko Tominšek, Miha Potočnik in Matevž Frelih prečijo celotno severno steno Triglava – prečenje poimenujejo Zlatorogove police.
1932 Metod Badjura posname film Triglavske strmine.
1932 Vladimir Kajzelj in Herbert Drofenik izdata prvi plezalni vodnik Naš alpinizem.
1933 SPD ustanovi mladinski odsek.
1933 France Ogrin in Uroš Župančič preplezata najtežjo predvojno smer v Triglavu in jo posvetita maja ponesrečenemu skalašu Sandiju Wisiaku.
1933 Mira Marko Debelak izda Plezalno tehniko, Bogdan Brecelj pa Prvo pomoč in reševanje v gorah.
1934 SPD ustanovi alpinistično-plezalni odsek.
1934 Nemca Paul Aschenbrenner in Hermann Tiefenbrunner preplezata severno steno Travnika. Smer dolgo šteje za najtežjo pri nas.
1937 ustanovljena reševalna postaja v Tržiču.
1937 po dveletnem delovanju uradno ustanovljena Akademska skupina SPD.
1939 SPD za dobro opravljeno delo dobi stalni sedež v Izvršnem komiteju Mednarodne zveze planinskih organizacij (Union International des Associations d'Alpinisme, UIAA)
1941 urednikovanje Planinskega vestnika za Josipom Tominškom prevzame Arnošt Brilej.
1941 Franc Herle in Gustl Vršnik preplezata novo smer v severni steni Ojstrice. Prvič pri nas uporabita svedrovce.

1945
izide Planinski zbornik, ki obeleži delovanje planincev v času druge svetovne vojne.
Junija 1945 Pavla Jesih in Joža Čop z prvenstvenim vzponom po osrednjem delu Triglavskega stebra v triglavski severni steni opravita zadnje veliko dejanje predvojne generacije. Smer se danes imenuje Čopov steber.
1945 je na Jesenicah ustanovljena Planinska zveza Jugoslavije.
1946 je v Ljubljani ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije (PDS) pod vodstvom Franceta Avčina, ki ga istega leta zamenja Vlasto Kopač.
1946 izide Planinski vestnik z novim imenom Gore in ljudje.
Februarja 1947 se formalne plezalne skupine povežejo v alpinistične odseke in sprejet je pravilnik alpinističnih odsekov planinskih skupin Fizkulturne zveze Sloveniji.
1948 mesto predsednika PZS po Vlastu Kopaču prevzame Fedor Košir.
6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), Fedor Košir je njen prvi predsednik.
1948 revija Gore in ljudje ponovno dobi prvotno ime Planinski vestnik.
1948 PZJ se vključi v Mednarodno zvezo planinskih organizacij (UIAA).
1948 Rado Kočevar in Janez Frelih kot prva Slovenca ponovita Aschenbrennerjevo smer v Travniku, ki je veljala za najtežjo predvojno smer v slovenskih gorah.
1950 skupščina PZS sprejme sklep za začetek zbiranja gradiva za planinski muzej.
1951 ustanovljena Planinska založba.
1953 se na Slovenskem obstoječe planinske poti prvič povežejo v transverzale.
1954 Igor Levstek in Milan Schara preplezata Zajedo Šit, ki ob osvojitvi velja za najtežjo preplezano smer na Slovenskem.
1955 PZS ustanovi Himalajski odbor pod vodstvom Mihe Potočnika, ki pripravi načrt za prvo jugoslovansko himalajsko odpravo leta 1956, ki pa nazadnje ni izvedena.
1955 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka planinska razstava, ki si jo ogleda 20.000 obiskovalcev.
1956 v okviru PZS je ustanovljena Mladinska komisija (MK PZS).
1956 prva uradna jugoslovanska odprava »državne reprezentance« v Kavkaz. Do leta 1968 sledi še pet odprav v Kavkaz.
1957 Mladinska komisija prvič organizira tečaj za mladinske planinske vodnike.
1958 PZS vpelje vodniško službo s sprejetjem Pravilnika o organizaciji gorskih vodnikov.
18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS.
Od marca do oktobra 1960 poteka prva jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO I) pod vodstvom Staneta Kersnika. Osvojeni so vrhovi Baraltoli (5720 m), Trisul II (6690 m) in Trisul III (6270 m).
1965 Fedorja Koširja na mestu predsednika PZS nadomesti Miha Potočnik.
Od avgusta do decembra 1965 poteka druga jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO II) pod vodstvom Jožeta Govekarja. Cilj Kangbačen (7902 m) ni dosežen, so pa osvojeni vrhovi v jugozahodnem grebenu Kangbačena in Jalung Ri (7538 m).
1965 Radio Val 202, drugi program republiške Radio-televizije Ljubljana, uvede oddajo Odmevi z gora, ki jo pripravlja Marijan Krišelj.
Maja 1967 se v časopisu Delo pod peresom Francija Savenca pojavi redna tedenska planinska rubrika Planine in ljudje, katerim se mesec kasneje pridružijo še redne Alpinistične novice.
1968 Mladinska komisija začne s tečaji za mentorje planinske vzgoje.
1968 Gorska reševalna služba uvede reševanje s helikopterjem.
1968 Aleš Kunaver, Stane Belak - Šrauf in Tone Sazonov opravijo sedemdnevni zimski vzpon po Čopovem stebru v triglavski severni steni.
1969 Mladinska komisija PZS uvede akcijo Mladi planinec
Od avgusta do decembra 1969 poteka tretja jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO III) pod vodstvom Aleša Kunaverja. Osvojena je Anapurna II (7937 m) in tretji pristop na Anapurno IV (7540 m).
Od avgusta do novembra 1972 poteka četrta jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO IV) pod vodstvom Aleša Kunaverja. Ciljni vrh Makaluja (8463 m) ni bil osvojen, je bila pa dosežena višinska meja 8000 m.
1972 Matija Maležič in Boris Krivic presmučata vzhodno steno Škrlatice, kar je prvi alpinistični smuk pri nas.
1973 Mitja Košir, Janez Brojan ml. in Franci Mrak prvič smučajo z vrha Triglava.
Od avgusta do novembra 1974 poteka peta jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO V) pod vodstvom Toneta Škarje. Opravljen je bil vzpon na Kangbačen (7903 m).
1974 Gorska reševalna služba priredi prvi reševalni tečaj za reševalce letalce, l. 1975 pa prvi reševalni tečaj za zdravnike reševalce letalce.
1975 Mladinska komisija PZS uvede akcijo Ciciban planinec.
Od avgusta do novembra 1975 poteka šesta jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO VI) pod vodstvom Aleša Kunaverja. Uspe jim pristop na vrh Makaluja (8463 m). Marjan Manfreda, ki je skupaj s Stanetom Belakom kot prvi Slovenec stal na osemtisočaku, je vzpon opravil celo brez pomoči kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord.
1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov.
1979 poteka sedma jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO VII) pod vodstvom Toneta Škarje. Na vrh priplezajo po prvenstveni jugoslovanski smeri po zahodnem grebenu Everesta. Kot prva Slovenca sta na vrhu Everesta stala Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj.
1979 Tomaž Banovec na mestu predsednika PZS zamenja Miha Potočnika.
1979 je na pobuda Aleška Kunaverja v Manangu pod Anapurnami ustanovljena Nepalska šola za gorske vodnike, ki višinske nosače šola za nepalske gorske vodnike.
1978 Iztok Tomazin in Borut Bergant v Slovenijo iz gostovanja pri American Alpine Clubu v ZDA uvozita zamisel o prostem plezanju.
1981 poteka osma jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO VIII) pod vodstvom Aleša Kunaverja. Preplezali so na rob južne stene Lotseja (8516 m) po jugoslovanski smeri, ki je pred tem veljala v svetovni javnosti za problem prihodnjega tisočletja, vrha gore pa niso dosegli.
1981 jugoslovanska odprava na Daulagiri (8167 m) pod vodstvom Staneta Belaka-Šraufa ne uspe doseči vrha. Preplezajo pa prvo smer v njegovi južni steni. Zahteven vzpon in sestop trajata kar 14 dni.
1983 slovenski plezalci začno z odmevnimi vzponi v Patagoniji z novo smerjo v vzhodni steni Fitz Roya (3441 m).
1984 je v Mojstrani odprta stalna Triglavska muzejska zbirka.
1986 Srečo Rehberger in Tadej Slabe v Ospu prosto preplezata smer Goba, vzpon je predvajala Televizija Slovenija.
1987 Marjan Oblak od Tomaža Banovca prevzame mesto predsednika PZS.
1988 prva tekma v športnem plezanju v Jugoslaviji, organizirana v celoti po pravilih UIAA, poteka leta 1988 v Ospu. Zmagovalca sta Vili Guček in Simona Škarja.
Tomo Česen opravi prvenstveni solo vzpon prek severne stene Jannuja (Kumbakarne, 7710 m), za kar je v Chamonixu prejel Snežnega leva za največji alpinistični dosežek leta.
1989 Andrej Brvar po dveh letih prevzame predsedovanja PZS od Marjana Oblaka.
1990 v sklopu makedonske odprave na Everest Tomo Česen opravi prvenstveni solo vzpon na vrh Lotseja (8516 m), kar je že deseti slovenski osemtisočak.
1990 Janez Jeglič in Silvo Karo v alpskem slogu preplezata prvenstvno smer v zahodni steni Bagiratija III (6457 m).

1991 Andrej Štremfelj in Marko Prezelj preplezata prvenstveno smer na južni vrh Kangčendzenge (8598 m)
26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ.
Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA.
1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS.
1992 na nacionalni Televiziji Slovenija pričnejo predvajati oddajo Gore in ljudje, ki jo pripravlja Marjeta Keršič - Svetel.
1995 Davo Krničar in Drejc Krničar kot prva Slovenca dosežeta vrh in nato sploh prva na svetu presmučata severno steno Anapurne I (8091 m) po Francoski smeri. To je hkrati zadnji, štirinajsti slovenski osvojeni osemtisočak.
10. junija 1997 pride med helikoptersko gorsko reševalno vajo v Turski gori do hude nesreče, v kateri izgubijo življenje gorski reševalci Jani Kokalj, Mitja Brajnik, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž.
1998 Urban Golob opravi prvo zimsko prečenje slovenskih Alp od Tolmina do Maribora, v katerem je prehodil 300 kilometrov poti in opravil več kot 10.000 m višinskih vzponov.
1999 Tomaž Humar v solo vzponu prepleza prvenstveno smer v južni steni Daulagirija.
Oktobra 2000 Davo Karničar postane prvi na svetu, ki mu uspe z vrha Everesta v bazni tabor (5350 m) nepretrgan spust na smučeh.
2001 Franci Ekar postane predsednik PZS in nadomesti Andreja Brvarja.
2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
2006 Davo Karničar smuča z vrha Mt. Vinsona (4892 m), najvišjega vrha Antarktike, in s tem postane prvi človek, ki je uspešno presmučal vse najvišje vrhove sedmih celin.
2007 društvo za Gorsko kulturo prvič organizira Mednarodni festival gorniškega filma Domžale (IMFFD).
Maja 2010 je Bojan Rotovnik izvoljen za predsednika PZS in nadomesti Francija Ekarja.
7. avgusta 2010 predsednik države Danilo Türk slavnostno odpre Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (3)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
IZBERI
Zgodovina
Pravni akti, pravilniki in obrazci
Povezave
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih