|
Domov Planinske potiSlovenska planinska pot (SPP)
SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH:

|
- Odprta 1. avgusta 1953
- 80 kontrolnih točk (leta 2020) in:
- 616,4 km (dolžina poti),
- 37.300 m vzpona,
- 37.600 m spusta.
- Hodiš (37 dni) ali tečeš (M: 6 dni,12 h, 58 min, Ž: 8 dni, 23 h, 26 min):
|
SLOVENSKA PLANINSKA POT na |
 |
Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Slovenska planinska pot je s svojim nastankom vzpodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic, ki se danes množično razprostirajo po celi Sloveniji.
Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.
Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (40 točk), ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije.
Kdo je bil Ivan
Šumljak, idejni oče Slovenske planinske poti?
Ivan Šumljak (1899-1984) je bil učitelj, vsestranski planinec, pisec,
kronist, slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist,
društveni odbornik ...
O nastanku transverzale je povedal: »S tovariši
sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje ... To slemensko pot smo
zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na
Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če
bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho,
Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske,
Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves
lepi planinski svet. Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 ...«
Foto: Zdenka Mihelič
|
Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev. Od tega seveda največ slovencev, sledijo državljani republik nekdanje Jugoslavije ter nemškogovorečih dežel. Pred prejemniki pa zasledimo celo državljane Izraela, Avstralije in Združenih držav Amerike. V evidenci PZS je leta 1958 kot prvi prejemnik častnega znaka za prehojeno pot sicer vpisan Predrag Pašič (PD Železničar Beograd).
Prvi prejemniki znaka Slovenska planinska pot
Število podeljenih častnih znakov Slovenske planinske poti
Leto |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
Vsi podeljeni
znaki
|
Podeljeni znaki: |
116 |
167 |
178 |
147 |
120 |
111 |
147 |
123 |
140 |
178 |
127 |
118 |
10.745 |
Število podeljenih znakov Razširjene slovenske planinske poti
Leto |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
Vsi podeljeni
znaki
|
Podeljeni znaki: |
42 |
83 |
108 |
83 |
80 |
76 |
89 |
42 |
72 |
106 |
54 |
52 |
2889 |
Znački Slovenske planinske poti in Razširjene slovenske poti
Pravilnik za podelitev častnega znaka SPP in RSPP
Slovenska planinska pot spodbuja sistematično pridobivanje planinskega in gorniškega znanja ter izkušenj
Začetnik si na Slovenski planinski poti sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Slovenska planinska pot tako ni namenjena zgolj zbiranju žigov, na kar je opozoril že njen snovalec: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

S Slovensko planinsko potjo začenemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo naPohorje, 60 kilometrov dolgo pogorje z najvišjo točko na Črnem vrhu (1543 m) ter s številnimi planinskimi kočami in smučišči. Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, nato pa sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi slikoviti Robanov kot, kjer prvič stopimo na vznožja visokih gora. Preko Moličke planine (1780 m) z obnovljeno drugo najstarejšo slovensko planinsko kočo, imenovano po Franu Kocbeku, se po počitku v Kocbekovem domu na Korošici vzpnemo na Ojstrico. Nato pa pot nadaljujemo pod Planjavo ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedla, Grintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki koči in nekoč zdravilnemu letovišču Jezerskem.
Od tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič, pa spet dol do Doma pod Storžičem in nazaj gor na Kriško goro. Spustom še ni konca, saj moramo priti še v Tržič, nekoč pomembno industrijsko mesto. Iz njega se zopet dvignemo dokler ne stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na vrh sosednje Begunjščice. Velikanu Karavank sledimo mimo Roblekovega doma na Begunjščici. Na Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, si lahko napis »Gore prijateljstva« preberemo v slovenščini in nemščini, od koder sledimo namišljeni meji med dvema sosednjima narodoma mimo visokogorskih planin vse do Golice, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso.
Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), kraj dolgoletnega delovanja župnika in domoljuba Jakoba Aljaž, avtora planinske himne Oj, Triglav, moj dom. V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene), prespimo lahko v Aljaževem domu ali pa Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudo Dom Planika ali Kočo na Doliču. Na Triglav prav z vsake koče vodijo zelo zahtevne poti, zato se primerno opremimo (čelada, pas, ...) in kmalu že stojimo pri Aljaževem stolpu. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Sledi vzpon na mogočen Razor in še mogočnejši Prisank/Prisojnik. Z njegovega vrha stopimo na slikoviti Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, ki se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom , Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, ter Kugyjevemu spomeniku. V Informacijskem središču TNP Dom Trenta se lahko izobrazimo o našem edinem narodnem parku, nato pa ozaveščeni stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Kmalu stopimo na visokogorsko planoto Komno, kjer se obrnemo na zahod proti Planinskemu domu pri Krnskih jezerih. Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod nejgovim vrhom v dnevnik odtzisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvotisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora (Koča na planini Razor, Vogel, Rodica, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti), kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.
Po vzponu na Porezen sledi sestop do v soteski Pasice ukleščeno Bolnico Franja – pomnik pogumu in požrtvovalnosti upornikom fašističnega in nacističnega nasilja. Po njej sledimo poti po ključu »gori, doli, naokoli« in spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrh, Sivko do Koče na Hleviški planini. Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Na poti proti Sinjemu vrhu si lahko ogledamo Otliško okno, obzorja pa si nato razširimo na vrhu razglednega stolpa pri Pirnatovi koči na Javorniku. Sledi hrbet Nanosa, najprej s Furlanovim zavetiščem pri Abramu nato pa Vojkovo kočo na Nanosu. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam. Ko zopet ugledamo sonce se odpravimo še proti Artvižam od koder sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi Socerba, Tinjana, Ankarana in poslednjega Debelega rtiča.
Tu knjižico pospravimo v žep in noge namočimo v prijetno morje – naša Slovenska planinska pot je s tem končana!
POMEMBNO: V kolikor žiga zaradi kakršnih koli razlogov ne morete odtisniti v dnevnik, velja kot dokazilo tudi fotografija z vrha/kontrolne točke. Na fotografiji mora biti jasno razviden obraz osebe in kontrolna točka (npr. koča, objekt z vrha, ...).
Izpolnjen in z žigi napolnjen dnevnik pošljite na naslov Planinska zveza Slovenije, p.p. 214, Ob železnici 30a, 1001 Ljubljana. Dnevnik bo nato pregledal potrjevalec. V primeru pravilno izpolnjenega dnevnika, vam v roku dveh mesecev po oddaji dnevnika, pošljemo dnevnik in častni znak za prehojeno Slovensko planinko pot. Dnevnik lahko oddate in/ali prevzamete tudi osebno v naših prostorih (v času uradnih ur).
Iz Planinske trgovine:
Dnevnik:
Vodnika:
|
|
Planinski zemljevidi:
|
Spremembe na trasi Slovenske planinske poti:
-
Žig za Bolnico Franja se nahaja v skrinjici na drogu ob planinski poti, ki vodi od parkirišča pri bolnici Franja proti zaselku Poljane.
Planinske obhodnice
Planinska obhodnica je planinska vezna, krožna ali točkovna pot,
ki je vpisana v javno evidenco o planinskih poteh in izpolnjuje vse spodaj
naštete pogoje:
- v celoti ali večinoma je speljana po ozemlju Republike Slovenije;
- ima svojega skrbnika, ki je planinsko društvo ali kaka druga oblika
organiziranosti znotraj PZS, ki izpolnjuje pogoje za skrbnika;
- je brezpogojno odprta za javnost. Po njej lahko hodi vsakdo, seveda na
lastno odgovornost;
- čas in vrstni red obhoda sta praviloma nepomembna, kar pomeni, da lahko
pohodnik začne hoditi kadarkoli in kjerkoli: na začetku, na koncu ali na
sredini poti. Dokončanje poti je časovno neomejeno, kar pomeni, da lahko
pohodnik opravi pot v enem dnevu ali več letih;
- mora imeti svoj dnevnik. Če pohodnik zadosti predpisanim pogojem in odtisne
predpisane žige v dnevnik, prejme posebno priznanje. Za prejem priznanja
zadostuje enkraten obhod. Za vsak nadaljnji obhod prejme obhodnik enako ali
priznanje višje stopnje;
- skrbnik vodi evidenco o potrjenih dnevnikih in podeljenih priznanjih.
V Sloveniji imamo skupno nekaj več kot 10.000 km planinskih poti. Neverjetno dejstvo, ki je
osupljivejše tudi zato, ker za vse planinske poti v Sloveniji skrbijo
prostovoljci – markacisti. Združeni so v markacijskih odsekih planinskih
društev ter v Komisiji za planinske poti PZS.
Med temi potmi najdete kar 62 planinskih obhodnic, med njimi z rdečim krogom in rumeno
piko označenima evropskima pešpotema E6 ( slovenski odsek med Radljami ob
Dravi ter Strunjanom) in E7 (slovenski odsek med Kobaridom in Hodošem).
Ob
Mednarodnem letu gora (2002) je osem planinskih organizacij alpskih držav
združenih v Združenje planinskih organizacij
alpskega loka (krajše
CAA: Slovenija, Italija, Avstrija, Nemčija, Lihtenštajn, Francija, Švica in
Monako) pripravilo več obhodnic pod skupnim imenom Via Alpina, ki delno
ali pa v celoti prečijo gorovje Alp.
Markacisti pri popravljanju dela SPP s Kredarice na Triglav, foto Hinko Šolinc
Vzdrževanje Slovenske planinske poti
Vsako leto markacisti
pregledajo in opravijo markacijska dela na planinskih poteh, ki tvorijo
Slovensko planinsko pot. Poskrbijo za čiščenje podrasti, obnovo markacij ter
smernih tabel, čiščenje kanalov, opremljanje poti z varovali ter ostala
sanacijska dela.
Sredstva za obnovo planinskih poti v veliki meri prispevajo planinska društva
sama, v veliko pomoč pa so jim tudi sredstva Fundacije za sofinanciranje
športnih organizacij ter donacij in prispevki različnih podjetij (Krka d.d.,
trgovine Tuš, Luka Koper, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in
ostali).
K
vzdrževanju Slovenske planinske poti pa pripomorete tudi sami, saj od vsakega
prodanega Dnevnika s Slovenske planinske poti 1 € namenjen vzdrževanju te
obhodnice. V okviru Planinske zveze Slovenije poteka
tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom
5 € pomagate za obnovo planinskih poti.
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo POT5 na številko 1919
in prispevali boste 5 € za obnovo planinskih poti!

Vsem planincem, obiskovalcem gora želimo srečno pot in varen korak na vseh njihovih poteh
in vzponih.
Opozarjamo pa, da se v gore in na svoje planinske poti podajate primerno
opremljeni, izbirajte poti primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, pred
odhodom pa
preverite tudi vremensko napoved, stanje poti in odprtost
planinskih koč.
Na pot se odpravite dovolj zgodaj, o
svojih poteh in načrtih pa obvestite
domače. Na vrhovih in v planinskih kočah se vpisujte v
vpisne knjige ter imejte vedno v mislih, da ste na vrhu šele na
polovici poti - naš cilj je dom in ne vrh!
OBVESTILO UPORABNIKOM PLANINSKIH POTI: Uporabnikom planinskih poti priporočamo, da se na spletni strani stanje-poti.pzs.si, v bližnji planinski koči ali pri lokalnem planinskem društvu predhodno informirajo o dejanskem stanju planinskih poti. Če opazite poškodbe planinskih poti ali njihovo neustrezno urejenost (obledele markacije, zaraščenost ipd.), prosimo, da na naslov poskodbe.poti@pzs.si pošljete sporočilo, v katerem navedite, na kateri planinski poti ste opazili pomanjkljivost in pomanjkljivost opišite ter če je možno, dodajte tudi fotografijo.
OPOZORILO: Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje sebe ali drugega. Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda. Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake ali uporabljati neoznačene bližnjice.
|
Pripravili: Matej Ogorevc, Zdenka Mihelič, Borut Peršolja in Slavica Tovšak
Komentarji
| | |
|
Matjaž Škulj, sobota, 31. december 2022, ob 10.28 uri Kje točno se nahaja žig Grmovškovega doma na Kopah v domu in okolici nihče ne ve in nikjer ni informacij kje se nahaja. Slučajno odkrijemo da se trenutno nahaja v Lukovem domu. Priporočam objavo, ali stacioniranje žiga nazaj v Grmovškov dom kjer že obratuje nekja lokalov v novi stavbi. lp Matjaž |
|
Meta Štrukelj, petek, 8. september 2017, ob 10. uri
Hvaležna, da so pot obnovili in sem lahko prehodila transverzalo v celoti, sem komaj zmogla potem, ko sem odložila nahrbtnik… A se močno strinjam s predlogi gospe Erdlenove. Predvsem sem mnenja, da ni dobro po nepotrebnem spreminjati težavnosti znanih poti, ker to naravnost kliče po nesreči. Transverzalni žig bi seveda zdaj sodil na Sedlo Planja.
Za preskušanje mišic se povsod gradi zadosti novih težavnih poti. Če naj bi Razor bil namenjen zgolj močnim in mladim, bi ga po podoru pustili takšnega kot je. Potem bi tudi »Tinetova tura« zlahka prišla v modo. Nanjo vabi s stavkom: »Tura ni ravno v modi, zanjo moraš biti nekoliko posebneža.« Lepa, svinjsko krušljiva reč..  |
|
Andreja Erdlen, torek, 5. september 2017, ob 21.03 uri Del Slovenske planinske poti je tudi Razor. Včasih je bil vrh dostopen tako rekoč brez težav, z novo potjo pa se je zadeva spremenila. Ali ne bi bilo morda smiselno, da se žig namesti pred vstopom v zelo zahtevno ferato? Saj je to morda le 50 metrom pod vrhom. Ali pa da se dodajo še kakšni stopi? Za manjše planince (in planinke!!) je pot res skorajda prehud izziv. |
|
mirko bosnak, ponedeljek, 19. junij 2017, ob 11.14 uri BRAVO META, STRINJAM 100 %, NIČ SE NE BO NIKOMUR ZGODILO, SPIJO KOT DEBELI ŠEF V ALAN FORDU .. |
|
Meta Štrukelj, nedelja, 18. junij 2017, ob 20.08 uri
»Žiga ni in ga ne bo. Selfi samo v primeru, da ne kazi knjižice!«
Ja, ja,… zgornji tekst bi dodali na stran 29 v sicer odlični vodnik Gorazda Goriška iz leta 2014: »Razširjena slovenska planinska pot«, pa bi bil mir!
Res … za vse so krivi tisti, ki trdijo, da bi žigi morali biti - in Gorazdovemu vodniku je nujno našraufati še en popravek. Na Resevni je že več let v skrinjici pri razglednem stolpu odrezana štampiljka – se pravi – je in je ni … v planinskem domu na Resevni najbrž vedo zakaj. Preverjeno 6. 4. 2015 in 12. 4. 2016. Minil je še en april in tudi velike slovesnosti okrog stolpa, morda je danes že kaj drugače? Info?
Hvala bogu, transverzale ne delamo zaradi žigov, zaznamo pa na poteh vse čednosti in nemarnosti. Pripisujemo jih seveda skrbniku poti in berem, da sta SPP in RSPP pod pokrovko PZS?
Pozdrav vsem, ki se trudite
Meta
P.S. ….tistim, ki se trudite malo manj pa - mirno spanje! Nič se vam ne bo zgodilo. |
|
mirko bosnak, ponedeljek, 12. junij 2017, ob 12.17 uri ne zanašaj se na PZS, naj počiva v miru. |
|
Matija Demšar, ponedeljek, 12. junij 2017, ob 10.10 uri Mene pa zanima kaj je z žigom SPP na Kaninu? Bojda ti tudi detektivsko znanje ne pomaga že nekaj let, da prideš do njega. Saj vsi vemo da je dokazni material lahko tudi fotografija iz vrha, amkpak velika večina ima vseeno rajši žig v knjižici. Bi bil zadnji čas, da PZS pocuka za rokav odgovorne v PD Bovec. Imam občutek, kot da ga zanalašč nočejo deliti z javnostjo. lp |
|
mirko bosnak, četrtek, 4. februar 2016, ob 14.55 uri BILO BI PRIMERNO, DA BI PRI OPISU TE POTI DODALI ŠE FOTOGRAFIJI ČASTNIH ZNAKOV. |
|
Matej Ogorevc, četrtek, 28. januar 2016, ob 17.46 uri Vsebina besedila je prenovljena in posodobljena. Seznam vseh obhodnic pa najdete na spletni strani obhodnice.pzs.si.
Matej Ogorevc, urednik spletnih strani |
|
Franc Novak, četrtek, 5. november 2015, ob 20.44 uri
|
|
Andreja Erdlen, torek, 3. november 2015, ob 12.52 uri Pozravljeni,
torej - zdaj nimamo več seznama planinskih obhodnic v Sloveniji? Se nahaja kje drugje? Bila je prav zanimiva zadeva... |
|
Matej Ogorevc, petek, 30. oktober 2015, ob 11. uri
Gospa Erdlen!
Hvala za ostro oko in opozorilo! Spletna stran obhodnic je očitno prenehala z delovanjem, zato sem povezavo odstranil, hkrati pa nekaj zadev tudi popravil na aktualno stanje.
Srečno na vaših poteh
Matej Ogorevc, urednik spletnih strani PZS |
|
Andreja Erdlen, petek, 23. oktober 2015, ob 21.28 uri Kaj je s spletno stranjo obhodnic?
|
|
mirko bosnak, sreda, 18. februar 2015, ob 14.38 uri Bosnak, pa nima veze .. |
|
Matej Ogorevc, sreda, 18. februar 2015, ob 13.34 uri G. Bosnjak, hvala za opozorilo. Del, ki se je nanašal na zaprtje poti na Razor sem zbrisal!
S planinskimi pozdravi! |
|
mirko bosnak, petek, 13. februar 2015, ob 10.58 uri pot na Razor je že davno odprta |
|
Vesna Vesna, nedelja, 14. december 2014, ob 1.55 uri Se popolnoma strinjam s predhodnikom, da je ime planinska obhodnica skrpucalo vseh skrpucal. Slovenska planinska tranzverzala je ime, ki ima pomen.
Novotarije uvajajte pri čem drugem, bolj potrebnem in pustite "stara" in vsem znana poimenovanja pri miru ! |
|
ivan oman, sobota, 8. november 2014, ob 19.03 uri Bedna sprememba SPP. Res žalostno. |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|