ponedeljek, 23. oktober 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji
DomovPlaninske poti

Slovenska planinska pot

Slovenska_planinska_pot_foto_Zdenka_Mihelic_DSC00468_
Enka - Slovenska planinska pot, foto Zdenka Mihelič

Slovenska planinska pot

  • odprta 1. avgusta 1953;
  • trenutno število kontrolnih točk: 80;
  • dolžina poti: tlorisna dolžina: 584 km,
    • dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km,
    • skupno vzpona: 45,2 km,
    • skupno spusta: 45,5 km;
  • se lahko prehodi v 28 dneh ali preteče v 7 dneh, 8 urar in 10 minutah (rekord Marjana Zupančiča - 4. september 2015)
  • povezuje 49 planinskih koč, 23 vrhov ter 5 slovenskih mest oz. naselij; 
  • spoštuje zgodovino slovenskega naroda (med točkami sta Slovenski planinski muzej in Bolnico Franja).
  • se poda v podzemlje Škocjanskih jam, vpisanih v seznam Unescove svetovne dediščine.



Seznam vseh obhodnic najdete na obhodnice.pzs.si.


Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1.

Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, hkrati pa tudi najstarejša vezna pot na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu. Nastala na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (35 točk), ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije.


Kdo je bil Ivan Šumljak, idejni oče Slovenske planinske poti?

ivan_sumljak_spomenik_pri_mariborski_koci_foto_zdenka_mihelic

Ivan Šumljak (1899-1984) je bil učitelj, vsestranski planinec, pisec, kronist, slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist, društveni odbornik ... 

O nastanku transverzale je povedal: »S tovariši sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje ... To slemensko pot smo zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet. Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 ...«

Foto: Zdenka Mihelič 


Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev, v evidenci PZS pa je leta 1958 kot prvi prejemnik častnega znaka za prehojeno pot vpisan Predrag Pašič (PD Železničar Beograd).

PDF Prvi prejemniki znaka Slovenska planinska pot (549 kB)

Število podeljenih častnih znakov Slovenske planinske poti

Leto

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Podeljeni znaki:

194

185

200

179

206

178

116

167

178

147

120

111

147

 


Število podeljenih znakov Razširjene slovenske planinske poti

Leto

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Podeljeni znaki:

42

83

108

83

80

76

89


spp_znacka_m rspp_znacka_m
Znački Slovenske planinske poti in Razširjene slovenske poti

PDF 
Pravilnik za podelitev častnega znaka SPP in RSPP (31 kB)

Slovenska planinska pot spodbuja sistematično pridobivanje planinskega in gorniškega znanja ter izkušenj 
 
Začetnik si na Slovenski planinski poti sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Slovenska planinska pot tako ni namenjena zgolj zbiranju žigov, na kar je opozoril že njen snovalec: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

Triglav, naš Očak in ponos na Slovenski planinski poti, foto Zdenka Mihelič

Triglav, naš Očak in točka Slovenske planinske poti, foto Zdenka Mihelič

SPP_SI_2013_karta_m

S Slovensko planinsko potjo začenemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo na Pohorje, 60 kilometrov dolgo pogorje z najvišjo točko na Črnem vrhu (1543 m) ter s številnimi planinskimi kočami in smučišči. Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, nato pa sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi slikoviti Robanov kot, kjer prvič stopimo na vznožja visokih gora. Preko Moličke planine (1780 m) z obnovljeno drugo najstarejšo slovensko planinsko kočo, imenovano po Franu Kocbeku, se po počitku v Kocbekovem domu na Korošici vzpnemo na Ojstrico. Nato pa pot nadaljujemo na Planjavo  ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedla, Grintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki koči in nekoč zdravilnemu letovišču Jezerskem.

Od tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič, pa spet dol do Doma pod Storžičem in nazaj gor na Kriško goro. Spustom še ni konca, saj moramo priti še v Tržič, nekoč pomembno industrijsko mesto. Iz njega se zopet dvignemo dokler ne stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na vrh sosednje Begunjščice. Velikanu Karavank sledimo mimo Roblekovega doma na Begunjščici. Na Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, si lahko napis »Gore prijateljstva« preberemo v slovenščini in nemščini, od koder sledimo namišljeni meji med dvema sosednjima narodoma mimo visokogorskih planin vse do Golice, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso.

Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), kraj dolgoletnega delovanja župnika in domoljuba Jakoba Aljaž, avtora planinske himne Oj, Triglav, moj dom. V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene), prespimo lahko v Aljaževem domu ali pa Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudo Dom Planika ali Kočo na Doliču. Na Triglav prav z vsake koče vodijo zelo zahtevne poti, zato se primerno opremimo (čelada, pas, ...) in kmalu že stojimo pri Aljaževem stolpu. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Sledi vzpon na mogočen Razor in še mogočnejši Prisank/Prisojnik. Z njegovega vrha stopimo na slikoviti Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, ki se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom , Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, ter Kugyjevemu spomeniku. V Informacijskem središču TNP Dom Trenta se lahko izobrazimo o našem edinem narodnem parku, nato pa ozaveščeni stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Kmalu stopimo na visokogorsko planoto Komno, kjer se obrnemo na zahod  proti Planinskemu domu pri Krnskih jezerih. Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod nejgovim vrhom  v dnevnik odtzisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvotisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora (Koča na planini Razor, Vogel, Rodica, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti), kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.

Po vzponu na Porezen sledi sestop do v soteski Pasice ukleščeno Bolnico Franja – pomnik pogumu in požrtvovalnosti upornikom fašističnega in nacističnega nasilja. Po njej sledimo poti po ključu »gori, doli, naokoli« in spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrh, Sivko do Koče na Hleviški planini. Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Na poti proti Sinjemu vrhu si lahko ogledamo Otliško okno, obzorja pa si nato razširimo na vrhu razglednega stolpa pri Pirnatovi koči na Javorniku. Sledi hrbet Nanosa, najprej s Furlanovim zavetiščem pri Abramu nato pa Vojkovo kočo na Nanosu. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam. Ko zopet ugledamo sonce se odpravimo še proti Artvižam od koder sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi Socerba, Tinjana, Ankarana in poslednjega Debelega Rtiča.

Tu knjižico pospravimo v žep in noge namočimo v prijetno morje – naša Slovenska planinska pot je s tem končana!

Karto pripravil Bogdan Seliger  

 
Planinske obhodnice

Planinska obhodnica je planinska vezna, krožna ali točkovna pot, ki je vpisana v javno evidenco o planinskih poteh in izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:

  • v celoti ali večinoma je speljana po ozemlju Republike Slovenije;
  • ima svojega skrbnika, ki je planinsko društvo ali kaka druga oblika organiziranosti znotraj PZS, ki izpolnjuje pogoje za skrbnika;
  • je brezpogojno odprta za javnost. Po njej lahko hodi vsakdo, seveda na lastno odgovornost;
  • čas in vrstni red obhoda sta praviloma nepomembna, kar pomeni, da lahko pohodnik začne hoditi kadarkoli in kjerkoli: na začetku, na koncu ali na sredini poti. Dokončanje poti je časovno neomejeno, kar pomeni, da lahko pohodnik opravi pot v enem dnevu ali več letih;
  • mora imeti svoj dnevnik. Če pohodnik zadosti predpisanim pogojem in odtisne predpisane žige v dnevnik, prejme posebno priznanje. Za prejem priznanja zadostuje enkraten obhod. Za vsak nadaljnji obhod prejme obhodnik enako ali priznanje višje stopnje;
  • skrbnik vodi evidenco o potrjenih dnevnikih in podeljenih priznanjih.

V Sloveniji imamo kar 1.974 planinskih poti v skupni dolžini nekaj več kot 10.000 km. Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker za vse planinske poti v Sloveniji skrbijo prostovoljci – markacisti. Združeni so v markacijskih odsekih planinskih društev ter v Komisiji za planinske poti PZS. 

Med temi potmi najdete kar 80 planinskih obhodnic, med njimi z rdečim krogom in rumeno piko označenima evropskima pešpotema E6 ( slovenski odsek med Radljami ob Dravi ter Strunjanom) in E7 (slovenski odsek med Kobaridom in Hodošem).

Ob Mednarodnem letu gora (2002) je osem planinskih organizacij alpskih držav združenih v Združenje planinskih organizacij alpskega loka (krajše CAA: Slovenija, Italija, Avstrija, Nemčija, Lihtenštajn, Francija, Švica in Monako) pripravilo več obhodnic pod skupnim imenom Via Alpina, ki delno ali pa v celoti prečijo gorovje Alp.

Markacisti pri popravljanju dela SPP s Kredarice na Triglav, foto Hinko Šolinc
Markacisti pri popravljanju dela SPP s Kredarice na Triglav, foto Hinko Šolinc

Vzdrževanje Slovenske planinske poti

Vsako leto markacisti pregledajo in opravijo markacijska dela na planinskih poteh, ki tvorijo Slovensko planinsko pot. Poskrbijo za čiščenje podrasti, obnovo markacij ter smernih tabel, čiščenje kanalov, opremljanje poti z varovali ter ostala sanacijska dela.

Sredstva za obnovo planinskih poti v veliki meri prispevajo planinska društva sama, v veliko pomoč pa so jim tudi sredstva Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij ter donacij in prispevki različnih podjetij (Krka d.d., trgovine Tuš, Luka Koper, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in ostali).

K vzdrževanju Slovenske planinske poti pa pripomorete tudi sami, saj od vsakega prodanega Dnevnika s Slovenske planinske poti 1 € namenjen vzdrževanju te obhodnice. V okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 € pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).


Vsem planincem, obiskovalcem gora želimo srečno pot in varen korak na vseh njihovih poteh in vzponih.

Opozarjamo pa, da se v gore in na svoje planinske poti podajate primerno opremljeni, izbirajte poti primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, pred odhodom pa preverite tudi vremensko napoved, stanje poti in odprtost planinskih koč.

Na pot se odpravite dovolj zgodaj, o svojih poteh in načrtih pa obvestite domače. Na vrhovih in v planinskih kočah se vpisujte v vpisne knjige ter imejte vedno v mislih, da ste na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je dom in ne vrh!



V Planinski trgovini o SPP:

Pripravili: Matej Ogorevc, Zdenka Mihelič, Borut Peršolja in Slavica Tovšak


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Skrij vse komentarje (17)
Meta Štrukelj, petek, 8. september 2017, ob 10. uri

Hvaležna, da so pot obnovili in sem lahko prehodila transverzalo v celoti, sem komaj zmogla potem, ko sem odložila nahrbtnik…  A se močno strinjam s predlogi gospe Erdlenove. Predvsem sem mnenja, da ni  dobro po nepotrebnem spreminjati težavnosti znanih poti, ker  to naravnost kliče po nesreči. Transverzalni žig bi seveda zdaj sodil na Sedlo Planja.

Za preskušanje mišic  se povsod gradi zadosti novih težavnih poti. Če naj bi Razor bil namenjen zgolj močnim in mladim, bi ga po podoru pustili takšnega kot je. Potem bi tudi »Tinetova tura« zlahka prišla v modo. Nanjo vabi s stavkom: »Tura ni ravno v modi, zanjo moraš biti nekoliko posebneža.« Lepa, svinjsko krušljiva reč.. nasmeh

Andreja Erdlen, torek, 5. september 2017, ob 21.03 uri
Del Slovenske planinske poti je tudi Razor. Včasih je bil vrh dostopen tako rekoč brez težav, z novo potjo pa se je zadeva spremenila. Ali ne bi bilo morda smiselno, da se žig namesti pred vstopom v zelo zahtevno ferato? Saj je to morda le 50 metrom pod vrhom. Ali pa da se dodajo še kakšni stopi? Za manjše planince (in planinke!!) je pot res skorajda prehud izziv. 
mirko bosnak, ponedeljek, 19. junij 2017, ob 11.14 uri
BRAVO META, STRINJAM 100 %, NIČ SE NE BO NIKOMUR ZGODILO, SPIJO KOT DEBELI ŠEF V ALAN FORDU ..
Meta Štrukelj, nedelja, 18. junij 2017, ob 20.08 uri

»Žiga ni in ga ne bo.  Selfi  samo v primeru, da ne kazi knjižice!«

Ja, ja,…  zgornji  tekst  bi dodali na stran 29 v sicer odlični vodnik Gorazda Goriška iz leta 2014: »Razširjena slovenska planinska pot«, pa bi bil mir!

Res … za vse so krivi tisti, ki trdijo, da bi žigi morali biti - in Gorazdovemu vodniku je nujno našraufati še en popravek.  Na Resevni je že več let v skrinjici pri razglednem stolpu odrezana štampiljka – se pravi – je in je ni … v planinskem domu na Resevni  najbrž vedo zakaj. Preverjeno 6. 4. 2015 in 12. 4. 2016. Minil je še en april in tudi velike slovesnosti okrog stolpa, morda je danes že kaj drugače? Info?

Hvala bogu,  transverzale ne delamo zaradi žigov, zaznamo pa na poteh vse čednosti in nemarnosti. nasmeh Pripisujemo jih seveda skrbniku poti in berem, da sta SPP in RSPP pod pokrovko PZS?

Pozdrav vsem, ki se trudite  

Meta

P.S. ….tistim, ki se trudite malo manj pa - mirno spanje! Nič se vam ne bo zgodilo.kaže jezik

mirko bosnak, ponedeljek, 12. junij 2017, ob 12.17 uri
ne  zanašaj se na PZS, naj počiva v miru.
Matija Demšar, ponedeljek, 12. junij 2017, ob 10.10 uri
Mene pa zanima kaj je z žigom SPP na Kaninu?  Bojda ti tudi detektivsko znanje ne pomaga že nekaj let, da prideš do njega.  Saj vsi vemo da je dokazni material lahko tudi fotografija iz vrha, amkpak velika večina ima vseeno rajši žig v knjižici. Bi bil zadnji čas, da PZS pocuka za rokav odgovorne v PD Bovec. Imam občutek, kot da ga zanalašč nočejo deliti z javnostjo. 
lp
mirko bosnak, četrtek, 4. februar 2016, ob 14.55 uri
BILO BI PRIMERNO,  DA BI PRI OPISU TE POTI DODALI ŠE FOTOGRAFIJI ČASTNIH ZNAKOV.
Matej Ogorevc, četrtek, 28. januar 2016, ob 17.46 uri
Vsebina besedila je prenovljena in posodobljena. Seznam vseh obhodnic pa najdete na spletni strani obhodnice.pzs.si.

Matej Ogorevc,
urednik spletnih strani
Franc Novak, četrtek, 5. november 2015, ob 20.44 uri
Stran si še vedno lahko ogledate v arhivu.
Lahko pa kdo povpraša g. Guida, kaj se je zgodilo s stranjo.

Drugače pa so seznami recimo tukaj:
http://www.pespoti.si/obhodnica.php
https://sl.wikipedia.org/wiki/Obhodnica
Andreja Erdlen, torek, 3. november 2015, ob 12.52 uri
Pozravljeni,

torej - zdaj nimamo več seznama planinskih obhodnic v Sloveniji? Se nahaja kje drugje? Bila je prav zanimiva zadeva...
Matej Ogorevc, petek, 30. oktober 2015, ob 11. uri

Gospa Erdlen!

Hvala za ostro oko in opozorilo! Spletna stran obhodnic je očitno prenehala z delovanjem, zato sem povezavo odstranil, hkrati pa nekaj zadev tudi popravil na aktualno stanje.

Srečno na vaših poteh

Matej Ogorevc,
urednik spletnih strani PZS

Andreja Erdlen, petek, 23. oktober 2015, ob 21.28 uri
Kaj je s spletno stranjo obhodnic?

mirko bosnak, sreda, 18. februar 2015, ob 14.38 uri
Bosnak,
pa nima veze ..
Matej Ogorevc, sreda, 18. februar 2015, ob 13.34 uri
G. Bosnjak, hvala za opozorilo. Del, ki se je nanašal na zaprtje poti na Razor sem zbrisal!

S planinskimi pozdravi!
mirko bosnak, petek, 13. februar 2015, ob 10.58 uri
pot na Razor je že davno odprta
Vesna Vesna, nedelja, 14. december 2014, ob 1.55 uri
Se popolnoma strinjam s predhodnikom, da je ime planinska obhodnica skrpucalo vseh skrpucal. Slovenska planinska tranzverzala je ime, ki ima pomen. 

Novotarije uvajajte pri čem drugem, bolj potrebnem in pustite "stara" in vsem znana poimenovanja pri miru !
ivan oman, sobota, 8. november 2014, ob 19.03 uri
Bedna sprememba SPP. Res žalostno.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
IZBERI
Kataster planinskih poti
Stanje planinskih poti
GAEA+ APLIKACIJA za načrtovanje planinskih izletov
Slovenska planinska pot
Odkrijte najlepše pohodniške poti
Obhodnice
Komisija za planinske poti
Obvestila o stanju poti
Merila za dvonamensko rabo planinskih poti
Obveščanje o poškodbah na planinskih poteh
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih