Rodil se je Klemen Jug. S svojim prihodom med skalaše je leta 1922 ustvaril prvo jasno alpinistično ideologijo. Bil je prvi, ki je začel načrtno plezati tudi prvenstvene smeri in kot prvi med slovenskimi alpinisti uporabljal sicer primitivne kline, ki jih je tudi sam izdeloval. Jug je treh letih svoje plezalne poti napredoval od najlažjih plezalnih vzponov do za tisti čas nekoliko težjih: greben Dovški križ – Oltar, severno steno Škrlatice, severno steno Razorja, severozahodno steno Prisojnika, severozahodni greben Kočne, greben s Kranjske Rinke na Skuto in naprej čez Dolgi hrbet, Hudi prask v Mrzli gori, prvenstveno Jugovo poč in smer Brinškov kamin v Planjavi ter severovzhodno steno Krna. Leto1924 ni bilo zanj glede gorskih podvigov nič manj plodno, še več, vse najtežavnejše ture je opravil sam, brez soplezalca. Tistikrat je preplezal prvenstveno v vzhodni steni Stenarja, Macesnovec in greben na Rjavino, Spodnji Rokav, Visoki Rokav, greben Rokav – Škrlatica, prvenstveno v severozahodni steni Razora, severovzhodno steno Prisojnika, severozahodno steno dovškega Gamsovca, greben obeh Martuljških Ponc, vrhunec njegovih podvigov pa je bil vzpon po severni steni Škrbine v Zadnjem Prisojniku.

Vir / avtor: Peter Mikša