Kocbekov dom na Korošici (1808 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
Z avtomobilom:
- Iz Luč po gozdni cesti na planino Ravne (1500 m ), 14,5 km, nato čez čez Planino Dolga trata in Sedelce - 2 h 30 min.
- Iz Luč po gozdni cesti na planino Podvežak (1440 m), 14,5 km, nato čez planino Podvežak, planoto Inkret in Sedelce - 2 h.
- Iz Luč po gozdni cesti do domačije Kladnik (783 m), 5 km, nato mimo kmetije Planinšek, planino Vodole, planoto Inkret in Sedelce - 4 h 45 min.
- Po dolini Lučke bele do zatrepa Za loncem (1053 m), iz Luč 12 km, nato preko Starih štal in Praga - 3 h.
- Iz Kamniške Bistrice, čez Presedljaj - 4 h 30.
- Iz Kraljevega hriba (spodnja postaja gondolske žičnice na Veliko planino) do planine Dol in nato čez planino Dol, Konja ter Presedljaj - 6 h.
- Iz Robanovega kota (parkirišče), po Slovenski planinski poti (mimo Robanove planšarije in Moličke planine do doma) - 3 h 30 min.
- Iz Logarske doline, od Doma planincev do Koče na Klemenči jami pod Ojstrico in nato čez Škarje - 4 h 15 min.
| Opis postojanke
Dom je stal ob južnem vznožju Ojstrice nad prostrano zeleno kotlino Korošice. Prvo kočo je leta 1876 postavilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, ki je leta 1881 pogorela. Naslednje leto so zgradili novo. Savinjska podružnica SPD je po svoji ustanovitvi zgradila na bližnji Molički planini svojo planinsko kočo in jo slovesno odprla 16. avgusta 1894, poimenovano po Franu Kocbeku, takratnem načelniku podružnice. Po 1. svetovni vojni je nemško kočo prevzela Savinjska podružnica SPD, kočo na Molički planini pa je predala Ferijalni zvezi. Leta 1929 so kočo nadzidali in obnovili in otvorili 17. avgusta 1930 in jo prav tako poimenovali po Franu Kocbeku. Med 2. svetovno vojno je kočo zasegla nemška planinska organizacija, po osvoboditvi pa so jo prevzeli celjski planinci. Od takrat je bil dom večkrat prenovljen. 20. oktobra 2017 je dom pogorel, leta 2022 pa prodan Občini Luče, saj društvo ni moglo izvesti obnove dveh pogorelih domov (le nekaj let za Korošico je pogorel tudi Frischaufov dom na Okrešlju) hkrati.
Požar in gradnja novega doma:
Razgled:
Iz Korošice je lep razgled na vrhove, planote in zeleno pokrajino Kamniških in Savinjskih Alp. Na vzhodu je obširna Dleskovška planota z najvišjimi vrhovi Veliki vrh, Tolsti vrh, Dleskovec in Črni vrh; na jugu sta v bližini Koroški vrh in Lučki Dedec, med njima je Prag (1910 m); na zahodu se nad Petkovimi njivami dviga skalni svet Lučke Babe (2244 m), za Petkovimi njivami pa vidimo greben Zeleniških špic in južna pobočja Planjave; na severni strani doma so južna pobočja Ojstrice.
Zanimivejše ture:
- Naravni most v Lučkem Dedcu - 45 min.
- Jezero Vodotočnik - 1 h.
- Petkove njive - 30 min.
- Slap Orličje (Orglice) v dolini Kamniške Bele - 1 h 45.
- Stara Kocbekova koča ter kapela sv. Cirila in Metoda - 45 min.
|
Planinska literatura
141|Grintovci - 1 : 25 000;
146|Kamniško - Savinjske Alpe 1 : 50.000;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
483|Vodnik Razširjena slovenska planinska pot;
296|Vrhovi Prijateljstva;
498|Plezalni vodnik Repov kot, Kamniška Bela;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti; | Prehodi do drugih postojank
 Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), po Slovenski planinski poti , 3.00 h
Koča na Klemenči jami pod Ojstrico (1208 m), čez Škarje, 3.30 h
Dom v Kamniški Bistrici (600 m), čez Presedljaj, 3.00 h
Črnuški dom na Mali planini (1526 m), čez Konja, 4.05 h
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), čez Škarje in Planjavo, 3.30 h
Domžalski planinski dom na Veliki planini (1534 m), čez Konja, 4.00 h
Koča na Grohotu (1460 m), po Slovenski planinski poti , 7.30 h
| Vzponi na vrhove
 Ojstrica (2350 m), po Slovenski planinski poti, 1.30 h
Planjava (2396 m), čez Škarje in Lučko Brano, 2.30 h
Planjava (2396 m), čez Srebrno sedlo, 2.00 h
Veliki vrh (2110 m), 1.30 h
Dleskovec (1966 m), 2.00 h
Tolsti vrh (1986 m), momo jezera Vodotočnik, 1.30 h
Lučki Dedec (2024 m), 0.45 h
Konj (1813 m), 2.00 h
|
|
