PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 12. marec 2015, ob 0. uri

Zlati cepin 2015 Lindiču, Prezlju in Česnu za vzpon na Hagshu

Med letošnjimi prejemniki prestižnega zlatega cepina so tudi Luka Lindič (AO PD Celje - Matica), Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub) s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja. To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejši alpinistični vzpon. Mednarodna komisija je letos prvič vnaprej objavila nagrajence, poleg vzpona slovenskih alpinistov v indijski Himalaji še ameriški vzpon v Patagoniji in ruskega v nepalski Himalaji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme britanski alpinist Chris Bonnington, Marko Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom.

Zlati_cepin_2015_logoOdprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra 2014, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so z veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnostjo v indijski Himalaji splezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m), ki so jo ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice: ED, 70°-90° III, 1350 m, 20 h + 4,5 h (prv.). Do slovenskega vzpona po severni steni je bil Hagshu 25 let neosvojen, a želja več alpinističnih odprav; Anglež John Barry je kar štirikrat neuspešno poskusil v tej impozantni steni, hkrati s slovensko odpravo je imel smele načrte v severni steni Hagshuja tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler. »Vsekakor odprava, ki nakazuje smernice sodobnega alpinizma, hkrati pa tudi najbolje povzame nepopustljiv in vizionarski značaj članov,« je vzpon ocenila že slovenska komisija, ki je Luko Lindiča 25. februarja 2015 imenovala za najuspešnejšega alpinista leta 2014, Marku Prezlju in Alešu Česnu pa podelila nagrado za posebne dosežke v alpinizmu.

Mednarodna komisija za zlati cepin 2015, ki je izbrala najvidnejše alpinistične vzpone v letu 2014, je v obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v težavnih lednih razmerah, zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati visoko v steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu leta 1989. Komisijo letos sestavlja devet vrhunskih alpinistov z vsega sveta: Andrej Štremfelj (Slovenija), Kazuki Amano (Japonska), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Stéphane Benoist (Francija), Andy Houseman (Velika Britanija), Michael Kennedy (ZDA), Ines Papert (Nemčija) in Raphael Slawinsky (Kanada). Predstavnica za stike z javnostmi 23. podelitve zlatega cepina Liv Sansoz je poudarila, da je komisija neodvisno in samostojno izbrala vzpone, ki najbolje predstavljajo sodobni alpinizem, njegov duh in vrednote.

Hagshu_2014_foto_Marko_Prezelj

V popolnoma zglajenem najstrmejšem zgornjem delu severne stene Hagshuja (foto Marko Prezelj)

23. podelitev zlatega cepina bo med 9. in 12. aprilom 2015 v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeurju, poleg slovenskih alpinistov pa zlati cepin prejmejo še ameriška naveza Tommy Caldwell in Alex Honnold za prečenje grebena Fitz Roy v Patagoniji ter ruska alpinista Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski za vzpon v jugozahodni steni Tamserkuja v nepalski Himalaji; nagrado za življenjsko delo v alpinizmu pa znameniti britanski alpinist Chris Bonnington.

»Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše občinstvo naredi zanimivega in izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden od razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je vzponov podobne zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega,« poudarja Aleš Česen.

»Po pravici povedano, se me te nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. O primerjavi in vrednotenju alpinističnih vzponov je bilo povedanega že toliko, da ne bi izgubljal besed. Smešno je le, da se sam ne morem odločiti, kateri izmed mojih dveh nominiranih vzponov je boljši … Morda sem naiven, a od zlatega cepina pričakujem predvsem prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače ne bi srečal. Pravzaprav se prireditve zaradi tega veselim. Če se bom zaradi katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko bolje,« je vtise strnil vodja odprave Hagshu 2015 Luka Lindič, ki trenutno pleza na Norveškem, februarja pa je z Luko Krajncem in Tadejem Krišljem prečil vrhove Adel in se povzpel na Cerro Torre.

Marko Prezelj bo čez mesec dni postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že tretjič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 pa je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006. Kot je poudaril že takrat, je nemogoče objektivno oceniti vzpon nekoga drugega, zato podpira idejo zlatega cepina kot festivala v smislu srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. Po 23 letih od prejema prvega zlatega cepina je še vedno v svetovnem alpinističnem vrhu, a ugotavlja, da se alpinizem ves čas spreminja: »Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje. Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj.«

marko_prezelj_ales_cesen_luka_lindic_foto_marko_prezelj

Marko Prezelj, Aleš Česen in Luka Lindič - s prvenstveno smerjo v severni steni Hagshuja prejemniki zlatega cepina 2015 (foto Marko Prezelj)

Leta 1991, ko je Prezelj s Štremfljem plezal v Kangčendzengi, sta bila njegova tokratna soplezalca še kratkohlačnika, danes pa plezajo z ramo ob rami. »Luka leta 1991 verjetno še ni zlezel iz plenic, Aleš je pa alpinizem spoznaval od svojega spočetja naprej. Aleš in Luka sta svojevrstna karakterja s pestrimi izkušnjami. Navdušujoče je deliti doživetje z ljudmi, ki so spontani in sproščeni. Fizično sta oba zdaj brez dvoma močnejša od mene, jaz sem pa morda prispeval kakšen organizacijski trik in izvedbeno idejo. Delovali smo uglašeno in sproščeno, kljub razlikam v letnici rojstva. Morda pa tudi zaradi tega …« dopolnjevanje članov odprave Hagshu 2014 doživlja Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance, ki srž svojega alpinizma opisuje z naslednjimi besedami: »Rad imam negotovost, ki gre vštric z radovednostjo, in seveda nenehno sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje. Ni vedno preprosto, a prav v tem je čar vsega skupaj. To, za kar se moramo zares potruditi, nas bogati močneje kot instant življenje.«

Na prvem razširjenem seznamu 58 vzponov za zlati cepin 2015 sta bila poleg Hagshuja še dva vzpona slovenskih alpinistov: vzpon naveze Luka Krajnc in Luka Lindič Grandes Jorasses, Rolling Stones, prva prosta ponovitev ter vzpon Domna Kastelica in Sama Hennesseyja – Chugimago (6258 m), zahodna stena, prvenstvena smer.

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.

Prisrčne čestitke Alpinistom!

Manca Čujež
https://www.pzs.si/novice.php?pid=9991 12. 12. 2017