četrtek, 18. julij 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

ARHIV NOVIC  

torek, 20. februar 2024 ob 09:00, ogledov: 1896

Žarko Trušnovec: Gorsko reševanje, pomoč ljudem v stiski in vseživljenjsko uresničevanje preko prostovoljstva #podcast

Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Tokrat z nami v podcastu V steni dolgoletni humanitarni prostovoljec, človek z resnično velikim srcem, Žarko Trušnovec.
banner__1920x640_

Žarko se je z gorami srečal v otroštvu, s plezanjem v srednji šoli in med študijem psihologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 je postal alpinist, opravil več kot 300 alp. vzponov, 20 prvenstvenih in bil na 11 alp. odpravah. Leta 1981 je postal član gorske reševalne službe, več kot 20 let je bil načelnik postaje GRS Tolmin, kjer je prisostvoval na več kot 930 reševalnih akcijah.

Kot psiholog je služboval v srednji šoli, kjer se je nedavno upokojil. Kot izkušeni strokovnjak nudi psihološko pomoč gorskim reševalcem in svojcem ponesrečencev ob hudih nesrečah, bil pa je tudi vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite, ki se aktivira na poziv v primeru večjih naravnih ali drugih nesreč.

ep24_slika3

Žarku pomeni prostovoljstvo življenjsko pot. Skozi svoje mnogoletno delovanje kot psiholog in gorski reševalec, tudi kot vodja številnih taborov za mladino in družine ter drugo, nesebično in strokovno pomaga ljudem, mnogokrat ljudem v stiski. Za svoje delo je že prejel več častnih priznanj, doma in na tujem.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:05 Žarkov stik z gorami in s plezanjem.
4:54 Žarkove odprave v Južno Ameriko.
6:57 Študij psihologije in vključitev v Gorsko reševalno službo (GRS).
8:58 Odnos ljudi do smrti dandanes?
12:48 Kako se s smrtjo soočajo otroci?
15:06 GRS je bila v osnovi ustanovljena za reševanje v gorah, danes pa pokriva tudi druga področja.
18:05 GRS Tolmin in njeno delovanje.
21:30 Problematika iskalnih akcij.
25:14 Vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite.
27:21 Soočanje s stresom?
28:40 Kako je prišlo do nudenja psihološke pomoči pripadnikom reševalnih služb?
32:45 Zakaj so psihološke težave stigmatizirane in tabu tema?
36:06 Nudenje psihološke pomoči svojcem udeležencev nesreč.
37:14 Če pride do travmatične izkušnje, kako hitro naj pride do psihološke pomoči?
39:18 Tri stopnje soočanja s hudo travmatično izkušnjo in proces žalovanja.
42:58 Izkušnja z nesreče na Okrešlju?
44:35 Ali se proces žalovanja sploh kdaj zaključi?
48:41 Ali se človek (gorski reševalec) lahko navadi najtežjih situacij?
51:05 Kdo so lahko osebe, ki pomagajo v težkih izkušnjah?
52:52 Če gre človek ven v naravo bo problem lažje rešljiv!
54:50 Predelavanje težkih stresnih situacij zahteva svoj čas, srčnost in razumevanje.
58:37 Biti Gorski reševalec je način življenja.
1:00:52 Razumevanje in podpora države gorskim reševalcem?
1:02:36 Delo psihologa v osnovni šoli.
1:04:24 Predajanje znanja preko izkušnje je zelo pomembno.
1:06:22 Ali je šolski sistem dovolj ustrezen in prilagojen otrokom za soočanje z sodobnimi izzivi časa?
1:11:55 Če ni izkušnje tudi vedenja in znanja ne more biti, vsaj ne na dovolj visoki ravni.
1:15:00 Otrokom manjka skupnega spontanega druženja v naravi!
1:17:52 Ali smo kot družba zreli za določene spremembe, ki bi izboljšalo psihološko zdravje otrok?
1:22:05 Prostovoljstvo kot način življenja.

»Med drugim sem se vprašal, pa a smo se kdaj o tem sploh pogovarjali? In sem ugotovil, da v štirih letih študija psihologije o temi smrti nismo slišali niti stavka. Pred kratkim sem predaval bodočim vodnikom reševalnih psov in je bila tam tudi kolegica, malo mlajša psihologinja, in sem jo pred vsemi vprašal, ali imam prav. In mi je gladko odgovorila: »V času študija o tem nisem slišala nič!«

»Predvsem je to problem odraslih, a ne? Ne smemo se bati otrokom povedati resnice, pravzaprav smo dolžni povedati resnico! Pač njim primerno! Ja kaj bo pa potem, ko bo kaj vprašal? Ja, odgovoriš na tisto kar bo vprašal! Z realnimi, stvarnimi dejstvi!«

»Ja, to je strah! Saj je en tak rek, če se človek boji smrti, se ne more veselit' življenja! In to je dejstvo!«

»Gorska reševalna služba je bila najprej ustanovljena za reševanje v gorah, ampak v tem predgorju se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo veliko veliko novega. Začelo se je s soteskanjem, letenje s padali, še prej z zmaji, sedaj v zadnjem času gorsko kolesarjenje. Večino reševanj predstavljajo že tujci in se je število nesreč enormno povečalo.«

»Da se opravi razbremenilni pogovor, če je potrebno, tudi večkrat, tako da stvari predelajo čim bolj neposredno po intervenciji. Vedeti moramo, taki dogodki so stresni in puščajo posledice. Stres ima tako kumulativno naravo in če se nalaga, se lahko tudi slabše konča.«

»Če bomo prebrali karkoli o posttravmatski stresni motnji, bodo med drugim zagotovo te štiri stvari. Slabo spanje, grozne sanje, izogibanje mestu nesreče in prisilne misli. »Ne morem nehati misliti na to, a ne!?« Moja reakcija je bila v vseh primerih enaka. To samo pomeni, da je s tabo vse vredu! Če te smrt sočloveka prizadene, si dober človek. S tabo ni nič narobe. Stres je normalen odziv na nenormalno situacijo! To nima nobene veze s psihiatrijo. V psihiatrijo spadajo ljudje, ki v normalni situaciji ne morejo funkcionirati.«

»To pomeni, da je ta problem danes bistveno večji, kot je bil včasih, ker tega vedenja o minljivosti, o smrti ni. O tem se ne govori, to je tabu tema! Hkrati pa to kaže, da je še vedno veliko tega mačizma. »Kaj bo to nam? Mi spijemo gajbo pira, pa zmoremo vse. Vesel sem, da se je na tem področju klima spremenila.«

»Moramo vedeti, da takrat, ko je nekdo v stiski, potrebuje poslušalca. In to si lahko med sabo tudi razdelimo, danes bom šel jaz, jutri boš šel ti. Ker s tem največ pomagamo! Saj on bo govoril eno in isto, ampak očitno more zadostikrat povedati, da preide potem v naslednjo fazo žalovanja.«

»Je pa čisto jasno, kadar imaš nek problem, pa se samo s tistim problemom ukvarjaš, ne boš prišel nikamor. Če pa vzameš superge, pa trenirko in greš na 10 kilometrov, bo problem lažje rešljiv, če ne, greš pa na 20 kilometrov, pa bo še lažje!«

»Če ti nekomu nameščaš kompresijsko obvezo, pa ga takole malo stisneš, ga zaboli. Seveda boli! A veš kako boli šele tisto, kar si ti prej sošolcu naredil. Ali pa kako boli punco, ki si ji rekel, da je bajsa?«

»Izkušnje! Kaj se pravzaprav dogaja z razvojem možganov? Povečevati se mora število povezav. To se pa ne more zgoditi s klikanjem na tipke, ampak gibanje, druženje, socialni stiki.«

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Urad Republike Slovenije za mladino