FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

julika: torek, 3. maj 2005, ob 9.41 uri; ogledov: 0

Za dobro počutje in hojo vključujete vmes tud pijačo in hrano?Na koliko časa pijete in jeste in kakšna hrana je to?

julika: torek, 3. maj 2005, ob 9.41 uri

Za dobro počutje in hojo vključujete vmes tud pijačo in hrano?Na koliko časa pijete in jeste in kakšna hrana je to?

primoza: torek, 3. maj 2005, ob 10.27 uri

Jem malo, pijem izotonične napitke, odvisno od tempa in temperature, vendar povprečno na največ eno uro.

Filip: torek, 3. maj 2005, ob 10.52 uri

Zanimivo, ja, da kjub veliki porabi energije človek ne poje prav ogromno v hribih. Meni so priljubljena hrana sendviči, če je vmes kakšna koča, pa seveda pade tudi enolončnica. Zelo pa sem se tudi navadil na povsem navadne sardine v olju (ali pa seveda tunino), saj so lahko prebavljive in imajo precej energije. Pa nekaj energijskih ploščic tudi mora biti vedno, če se tura nepredvideno zavleče. Piti je seveda tudi treba. Èe vem, da bo med potjo možno dobiti pitno vodo (ali pa vsaj sneg), vzamem s seboj Isostar v prahu in potem spotoma delam pijačo, da ni nahrbtnik tako težak. S količino pijače pa ne pretiravam, saj se mi zdi, da prepogosto tankanje (med hojo) nekako obremenjuje želodec in potem teže hodim – prav hitro človek vseeno ne dehidrira. Ob daljšem počitku :) pa nadoknadim, če imam dovolj. Na vrhu brez piksne pira tudi ne gre (pravzaprav je letos enkrat moralo iti, ker je bila preblizu derez :cry: ).

mihajlovich: torek, 3. maj 2005, ob 11.24 uri

Zdi se mi da, ce se prevec najem nekako ne morem hodit. Zato v gore vzamem kvecjemu cokolado ali kakšno jabolko. Pijem pa priblizno vsako uro. Na vrhu pa ponavadi spijem malo več. Nekako računam, v normalnih razmerah (pozmi malo manj, poleti malo več) 100 ml za vsakih 100 m višinske razlike. Pri tem pa pazim, da ne pijem prehitro, ker zeja je v grlu ne v želodcu. Vsekakor, pa poskrbim, da me veliko vode počaka v avtu.

Vlajko: torek, 3. maj 2005, ob 13.42 uri

Ker ne maram dodatno obteževati nakrbtnika s konzervami, nosim s seboj le nekaj Sweet barov ali Frutabel, kakšno jabolko ter vodo. Količina vode je odvisna od dolžine ture ter letnega časa. Na dvodnevni turi pa običajno "pade" tudi kakšna enolončnica v koči, kjer prespim.

marfi: torek, 3. maj 2005, ob 14.47 uri

Meni se pa zdi, da imam vedno preveč hrane s sabo. Ker tudi na večdnevnih turah ne hodim mimo koč, imam zraven tudi gorilnik in vse ostalo. Zjutraj ponavadi popijemo kavo, čez dan pojem konzervo paštete in 100 g čokolade, zvečer pa še juho in mogoče še kako konzervo, če je volja in potreba. Èez dan pijem vodo z izomaratonikom, ko je hladneje ali pa je dovolj časa, si pa skuham čaj.

julika: torek, 3. maj 2005, ob 14.52 uri

Torej sploh ni zdravo,če med samo hojo,nevem na pol ure popiješ malo tekočine ali pa poješ kakšno ploščice čokolade? Po eni strani se bi odžejala,po drugi strani pa potem težje hodim :?

marfi: torek, 3. maj 2005, ob 15.43 uri

Pravijo, da bi bilo vsake toliko dobro srkniti pijačo, ne glede na žejo. Glede hrane pa je menda tako, da razna olja v konzervah in ostala mastna hrana za predelavo rabijo kisik, ki ga rabiš tudi za hojo. Zato nikoli ne jej take hrane pred vzponom. Raje zvečer, ko te bo želodec še dodatno grel v mrzli noči. Pomaga tudi, če prvi dan ješ tako hrano, ki zadržuje vodo v telesu (ena dobra posoljena jajca s slanino itd), saj ti potem drugi dan ni treba toliko piti. Pa še mnenje strokovnjaka: http://med.over.net/zdrava_prehrana/clanki/junij2001/prehrana_gore.php

stane p: torek, 3. maj 2005, ob 16.28 uri

Živijo Glede pijače in hrane smo ljudje zelo različni. Moje priporočilo da jemo na turi podobno hrano kot doma, seveda v zmernih količinah, kar pač komu paše. Midva pa pijeva tako: ko spijeva 1,5 l je razmerje približno tako, 0,3 l spijem jaz, 1,2 l spije ona. Se mi ne da preveč vode nosit in sem navajen malo piti. Ona pa vodo enostavno rabi, drugače ne pride nikamor. LP

xmovc: torek, 3. maj 2005, ob 19.26 uri

Hmm, ko berem tole, vidim, da sem ravno nekje vmes. Tablica čokoloda, jabolko, za vsak slučaj pa še konzerva doručka (le-to ponavadi prinesem nazaj). Prav tako paše enoločnica in pol kile rogov brez kosti na vrhu. Po nasvetu prijatelja, pa za vsak slučaj nosim s seboj tudi piksno Red-bulla. Njegovih učinkov še nisem preizkusil. Sicer se mi zdi nezamennljiva voda Izvir z različnimi okusi (lani so mi ukinili ananas, zato ga sedaj "proizvajam" sam s pomočjo ananasovega soka). V hladnem seveda tudi termovka s čajem.

Filip: sreda, 4. maj 2005, ob 9.44 uri

Vidim, da marsikdo odsvetuje konzerve zaradi teže, maščob in težke prebavljivosti. Vendar so maščobe v različnih oblikah in menim, da rastlinsko olje v ribjih konzervah in same ribe niso težko prebavljiva hrana (vsaj po mojih izkušnjah). Glede na količino energije je konzerva sardin tudi zelo lahka. Klasičen vir "prehrane" v gorah je očitno tudi čokolada, a tu nekateri strokovnjaki opozarjajo na možen problem t.i. insulinskega šoka, saj znajo sladkorji prehitro preiti v kri. Navajam eno od razlag: - - - - Za primer si oglejmo delovanje telesnega motorja, če zvečer pri gledanju TV pojemo sladico z visokim GI (glukozni indeks). Nivo glukoze v krvi se bo zelo hitro dvignil, kar bo dalo signal žlezi slinavki, naj izloči inzulin. Več kot je sladkorja, močnejši je signal in slinavka bo izločila velike količine inzulina. Velika količina inzulina prične panično izrivati sladkor iz krvi, toda groza – celice ga odklanjajo, saj ga ne potrebujejo – niso aktivne. Kam s tem gorivom? Zakaj bi metali stran, pravi telo in odvečno gorivo shrani v svoje zaloge – maščobne celice. To pa ni edina slaba stran te sladice. Ker je signal za izločanje inzulina izredno visok, slinavka ne preneha z izločanjem še nekaj časa po tem, ko sladkor že pade nazaj na normalno raven. To povzroči nadaljevanje izločanja sladkorja iz krvi, ki lahko pade tudi na polovico normalne vrednosti. Posledica premajhne količine sladkorja v krvi pa je utrujenost in zaspanost. Refleksna reakcija telesa je – prosim nekaj sladkega. Èe nasvet lastnega telesa ubogljivo poslušamo, pojemo naslednjo sladico. To nas trenutno reši in smo za kratek čas ponovno živahni. Ko telo ponovno odda novo gorivo v zaloge (beri špeh), smo ponovno utrujeni in začarani krog se ponavlja – dokler nam ne zmanjka sladic in gremo utrujeni spat.

marfi: sreda, 4. maj 2005, ob 9.59 uri

Èokolado seveda jemo po koščkih in ne celo naenkrat. Eni pred startom pojejo eno bolj zrelo in eno manj zrelo banano. Prva jih zalaga z energijo prvi dve uri, manj zrela pa naslednji dve uri.

xmovc: sreda, 4. maj 2005, ob 10.06 uri

Filip, pa ja ne gledaš TV v hribih zvečer ob čokoladi Pa tolk fejst punc hodi v hribe :lol: Seveda pa telo verjetno ob povečani aktivnosti to čokolado porabi in je ne predela v špeh? Sicer pa, če se prav spomnim se ribe v olju iz konzerve po prebavljivosti uvrščajo kmalu za gobami. drugače pa kakor komu paše...

mihajlovich: sreda, 4. maj 2005, ob 10.32 uri

Po nasvetu prijatelja, pa za vsak slučaj nosim s seboj tudi piksno Red-bulla.
Z red-bullom imam katastrofalno slabo izkušnjo. Pred leti sem ga ravno tako po nasvetu prijatelja vzel s seboj. Proti koncu ture, ko sem bil že malo izčrpan, sem ga spil in res dvignil mi je prag utrujenosti, tako da sem lahko hodil laže in hitreje kot bi sicer... Naslednji dan pa, tako hudega muskelfibra še nisem imel v življenju. Dva dni je trajalo da sem prišel k sebi.

Filip: sreda, 4. maj 2005, ob 11.08 uri

No ja, tisti moj citat res ni bil najbolje izbran, pa nisem našel boljšega. Sicer pa so nam čokolado in podobne zadeve odsvetovali v alpinistični šoli, ravno zaradi kontra učinka, ki ga lahko povzroči insulinski šok (pa čeprav v zelo blagi obliki). Sardine v olju verjetno res niso lahko oz. HITRO prebavljive, obenem pa niso težke za želodec. To morda pomeni, da nam obrok daje energijo dlje časa. Seveda pa smo si ljudje kar precej različni in ne paše vse vsakemu. Jaz recimo v hribe ne jemljem klobas. P.S. Fajnih punc je pa v hribih čedalje manj :cry: Ne da se mladini kaj dosti matrat Na televiziji in pred televizorjem jih je več

Filip: sreda, 4. maj 2005, ob 11.20 uri

naslednji dan pa, tako hudega muskelfibra še nisem imel v življenju. Dva dni je trajalo da sem prišel k sebi.
Morda ni bil samo red bull kriv, ampak tudi to, kaj si spil/pojedel po prihodu v dolino. Vem, da sem imel najhujše musklfibre, če sem bil v taki družbi, da smo se zagnali na prvo priložnost za pir, po možnosti pa je komu ostalo še kaj žganega v rukzaku. Èe grem sam ali v paru, raje poiščem prvi lokal s kavo in švepsom, to me lepo osveži (tudi laže vozim in me ne muči zaspanost), prvi pir in prehrano pa šele ob prihodu v domači kraj. Do takrat se produkti presnove mlečne kisline že precej bolj odstranijo iz mišic in naslednji dan ni večjih muk.

greenhorn-ka: sreda, 4. maj 2005, ob 11.54 uri

P.S. Fajnih punc je pa v hribih čedalje manj :cry: Ne da se mladini kaj dosti matrat Na televiziji in pred televizorjem jih je več
Ko to kaže, ko to laže

snežka: sreda, 4. maj 2005, ob 12.11 uri

Jaz pa čedalje več mladih deklet srečujem po hribih. Pa še velikokrat so same. Vsaj videti ni, da bi bile še s kom. Torej... odpri oči. Pa lep pozdrav !

Filip: sreda, 4. maj 2005, ob 12.14 uri

Torej... odpri oči.

Mitja: sreda, 4. maj 2005, ob 13.09 uri

Jaz pa čedalje več mladih deklet srečujem po hribih. Pa še velikokrat so same. Vsaj videti ni, da bi bile še s kom. Torej... odpri oči.
Pa nam zaupaš, kateri so tisti hribi, ki bi naj bili tako obljudeni za dekleta?

xmovc: sreda, 4. maj 2005, ob 13.42 uri

Ti šment, jaz pa zgleda ravno kakšne pare srečujem, kjer mladec vleče kramo, zadaj pa sopiha prikolica. No ja, saj je pri meni ponavadi podobno :? . Torej snežka, z besedo na dan (al šparaš, tako kot nekateri skrivne kotičke ) V nedeljo pod večer sta šli dve sami na Ratitovec. :cry: :D Filip, suha domača klobasa je pa res zakon, na to sem pa čisto pozabil. se vidi, da je letna sezone že precej nazaj... Potem je pa res zgleda nekaj resnice na Red Bullu in krilih...muuuu

primoza: sreda, 4. maj 2005, ob 13.52 uri

Jaz pa čedalje več mladih deklet srečujem po hribih. Pa še velikokrat so same. Vsaj videti ni, da bi bile še s kom. Torej... odpri oči. Pa lep pozdrav !
Tudi moja žena gre kdaj sama ali v dvoje s prijateljico tako, da samohodstvo deklet še ni merilo za njihov "status".

Filip: sreda, 4. maj 2005, ob 14.24 uri

V bistvu imam vtis, da so premalo prisotne določene starosti, najstniški letniki recimo, ki nočejo več hoditi s starši, pa tudi mlajši polnoletniki, ki so jim nekatere druge oblike rekreacije in zabave bliže. To se opaža tudi pri članstvu v planinskih društvih, ki upada in se obenem stara, pri udeležbi na planinskih izletih, udeležbi v alpinističnih šolah in podobnih izobraževanjih ... Na izletih z mojim društvom je pol upokojencev, ostali smo nekje srednja generacija, mladih ni. Precej mladih se sicer ukvarja s športnim plezanjem na umetnih stenah, ampak to je oddaljeno od gorništva približno toliko kot umetnostno drsanje od hokeja. Obenem pa vidimo na ulicah čedalje več mladih s preveliko telesno težo. PA SMO SPET PRI HRANI. Seveda pa so relativno številne tudi izjeme in te so vredne pohvale.

gamska: sreda, 4. maj 2005, ob 14.55 uri

Jaz običajno vzamem preveč hrane s seboj. Nekako sem pristaš sendvičev, v katere dam veliko zelenjave (paradižnik, papriko ali kumarice). Pa kakšen doručak se znajde v ruzaku. Pijače vzamem kakšen liter - odvisno v katerem letnem času je tura (spomladi liter na cel dan hoje). Èe povzamem omenjeno skupaj: ruzak je običajno pretežak. Pa ne da bi rekla, da hodim malo v hibe, da ne vem koliko vzeti... vedno vzamem malo za rezervo... Tudi čokolado in sadje vzamem s seboj. Bom pa verjetno od sedaj naprej bolja študirala na ribe Pozdrav vsem! :D

xmovc: sreda, 4. maj 2005, ob 15.58 uri

sama ali v dvoje s prijateljico tako
To tebi reče Gamska: ko sva šla s tamalim (sinom, da ne bo pomote) za dva dni je imel ruzak skupaj z dvema spalkama + hrano+pijačo+obleko cca. 25kg. Sem kar malo globoko dihal Mah z ribami bodi previdna. Jaz sem se jih parkrat lotil med turo, pa sem nato komaj prilezel do vrha. Bila je pa tuna priznane blagovne znamke. Mogoče ima Filip bolj trpežen želodec :? Drugače pa roko na srce, kot najstnik tudi nisem prevečkrat zahajal v hribe. Za situacijo v kakršni je pa današnja mladina pa gre dobršen del krivde pripisati vzgoji (v šoli in doma) ter okolju v katerem odraščajo.

korl: sreda, 4. maj 2005, ob 16.29 uri

Vem, da sem imel najhujše musklfibre, če sem bil v taki družbi, da smo se zagnali na prvo priložnost za pir, po možnosti pa je komu ostalo še kaj žganega v rukzaku.
Verjetno je tudi odvisno od posameznika. Jst osebno ob koncu ture vedno pijem pivo/špricer, pa tudi žganja še nisem odklonil. Èe seveda nisem potem vozil. Res pa vedno pojem kej toplega. Med turo pa kakšen sedvič s suho, sirom, pa dovolj tekočine.

pismo1: sreda, 4. maj 2005, ob 18.09 uri

Skoraj identično kot Korl. Na koncu pivo, a le eno. Med potjo kakšen sendvič, malo čokolade, rozine, frutabela, jabolko... Na dvo ali večdnevnih poteh vedno enkrat na dan, ponavadi na koncu dnevne ture, nekaj za na žlico. Jota, golaž, ričet, nikoli kranjske ali kaj podobnega. Pijača med potjo mora biti. :P Dovolj vode, pozimi čaj. Alkohol med potjo: morda "ta kratkega", vendar le poznan artikel. Slabe izkušnje z Raduhe (Koča na Loki), njihov kotrljavček je odličen a mi je odrezal noge pri vzponu. :cry: Morda drugemu to ni problem, meni je bil.

krist2: sreda, 4. maj 2005, ob 23.24 uri

To kar je pa Filip rekel o starostni strukturi v planinskih društvih, bo kar držalo. Dodal bi le, da je verjetno upokojencev več kot polovica. :lol: Glede hrane pa: piškoti, kakšna frutabela, tuna z zelenjavo, pomaranča,... V koči pa obvezno enolončnica in čaj!!!

gamska: četrtek, 5. maj 2005, ob 8. uri

Drugače moram priznati, da nisem ravno pristaš konzerv (konzervansi...) in bolj prisegam na zdravo domačo hrano ki zraste na vrtu. Nekako se mi zdi, da imaš najmanj problemov da enostavno vzameš sendvič pa je. Pa še lažji ruzak je. Glede alkohola - ko osvojim vrh, mi paše kakšen dcl laškega. Da ne bo kdo mislil da se ga napijem. Je bila pa enkrat ena neprijetna situacija (takoj ne, drugi dan pa), ko smo ga na Kredarici malo "žingali" 8) , pa so borovničke kar šle ena za drugo... sicer niso bile tako močne kot jih naredim doma, pa vseeno se pozna, če nisi navajen. Drugi dan pa kriza - glava je bolela, tako da nismo šli na Rjavino ampak v dolino. Jaz dam varnost vedno na prvo mesto, tako da vem, kdaj sem zmožna it na vrh in ne izzivam usodo. Pozimi že kakšen "šluk" žganja da se ogreješ - če se ne že s hojo, drugače sem pa proti pijančevanju,... v gorah seveda. Ampak vedno ko berem sporočila, me čisto tako informativno zanima, :oops: koliko je kdo star - ker sem opazila da imate eni veliko izkušenj in veliko hodite v gore :lol: . Ali študirate (joj, takrat je bilo časa,... pa saj ni to tako daleč...) ali hodite v službe... Pozdravček vsem!

Slavko: četrtek, 5. maj 2005, ob 9.31 uri

Hrane malo (čokolada, sadje, kakšen sendvič), pijače pa ogromno najmanj tri litre poleti, pozimi liter do liter in pol. Od tega je polovica navadne vode druga polovica, izomaratonik, alkohola pa itak sploh ne pijem. Jem obvezno zjutraj pred odhodom na turo (obilen zajtrk) in po turi. Èe je tura več dnevna in ni koč je ovezen kuhalnik in juha. LP

Filip: četrtek, 5. maj 2005, ob 9.49 uri

Ja, to je gotovo najbolje, da se že doma dobro naješ - s primerno hrano, seveda. Meni se sicer ne da, spijem samo močno kavo, nato pa med vožnjo pojem banano ali dve, ali pa sendvič. Pa še vode se napijem pred začetkom hoje kot kamela, da potem nisem takoj žejen. Glede tistih mojih rib je pa tako, da so to običajno čisto navadne "socialistične" sardine v olju. Zato se tudi ne bojim konzervansov, saj mislim, da jih v takih konzervah ni mnogo, ker je že olje konzervans. Èe so to ribe z zelenjavo, je gotovo več konzervansov, obenem pa manj energetske vrednosti. Hrana z domačega vrta je verjetno res najbolj zdrava, ampak ne vem, koliko energije bi dobil iz paradižnika in solate. In tudi razmerje teža/energija se mi zdi, da je pri ribah veliko boljše. Pojem jih z oljem vred, ne zlivam olja po gorski naravi. Konzervo še do suhega obrišem s kruhom, pa je. Mi pač paše, vsakemu ne. Potrebe organizma po zelenjavi pa za kak dan zanemarim in potem jem "za nazaj".

xmovc: četrtek, 5. maj 2005, ob 15.33 uri

da je verjetno upokojencev več kot polovica
Podatki veljajo za januar 2005: Zaposlene osebe: 724.585 (vir statistični urad RS) Podatki za februar 2005: Upokojenci: 529.847 (vir ZPIZ) Menim, da je vsaj eden izmed vzrokov za tako strukturo jasen. Pa ne bi o tem, ker bi zašel predaleč od hribov in članstva v PZS.

hari: četrtek, 5. maj 2005, ob 23.37 uri

xmovc! Mislim, da je krist2 mislil upokojence v planinskih društvih, ki pa jih je definitivno manj kot 53.743, kolikor znašajo podatki članstva v PZS za leto 2004, brez navedbe, koliko je upokojencev. Sicer pa smo se malo oddaljili od naslovne teme. ___________ Hrana, nekaj energijskih ploščic, kakšen lahek sendvič ali konzerva skuše. Tudi jabolko se najde v nahrbtniku. Po končani turi mi pa sede nekaj rezin pršuta, po navadi brez kruha ter banana, ki paše tudi med turo. Drugače pa se mi dogaja, da kar pozabljam med turo na prehrano. Od pijače pa najraje voda s kakšno multivitaminsko tabletko, zalife, ali pa minimalno sladkan čaj. Prvo pitje pa šele po kakšnih dveh urah in potem po malem. Na vrhu si privoščim nekaj več pijače in nazaj kakor potrebujem. Na turo nekje do dva litra.

hari: četrtek, 5. maj 2005, ob 23.40 uri

Mah z ribami bodi previdna. Jaz sem se jih parkrat lotil med turo, pa sem nato komaj prilezel do vrha. Bila je pa tuna ...
Pri ribah naj bi veljala naslednja, da na sami turi niso glih primerne, če pa že, potem po naslednjem vrstnem redu: losos v lastnem soku, skuša v oljčnem olju, sardela in povsem daleč na koncu ribjega seznama naj bo tuna v oljčnem olju.

marfi: sobota, 7. maj 2005, ob 0.05 uri

Uf, kdo bo pa vse to pojedel ... :D

Domen: sobota, 7. maj 2005, ob 9.25 uri

Glede te hrane se je razvila precej obilna debata, a v kolikor govorimo o enodnevnih turah, pravzaprav sploh ni pomembno, kaj in kako ješ. Tako je še najbolj preprosto pravilo, da naj vsak je tisto, kar mu paše oz. kar je v dolini in da hribi niso kraj za eksperimentiranje. Proces presnove hrane v energijo namreč poteka relativno počasi, tako da tisto, kar poješ na turi, učinkuje šele čez nekaj ur, ko si že v zadnji fazi sestopa ali celo v dolini. Pomembno je, da se na turi ne nažiraš, a telo ob telesnem naporu že samo daje signale, da mu ni še do nekega groznega prebavljanja, tako da kake volčje lakote v hribih itak ne občutimo. Kot je bilo že omenjeno, mnogo bolj pomembno je, kaj jemo dan pred turo (ogljikovi hidrati) in tudi zjutraj za zajtrk. Na turi pa je dobro imeti s sabo kak košček hitrega (agresivnega) sladkorja, bodisi kar sladkor v koščkih, a ker tega običajno nihče ne nosi s seboj, so prav tako primerni in veliko bolj pripravni npr. rozini. Tega se potem poslužujemo med turo po potrebi, ko čutimo, da telesu počasi pohaja energija (po domače - pade cuker). Šele pri večdnevnih turah je pomembno, kaj zaužijemo čez dan, saj bomo to čutili naslednji dan in tu šele pridejo v poštev že navedeni nasveti. Veliko bolj pomembna od hrane je med turo pijača oz. nevarnost dehidracije. To velja še posebej za tiste, ki se precej potimo. Tu je pomembno, da tekočina vsebuje čimveč sladkorja in soli, najbolj od vsega pa, da jo seveda zaužijemo dovolj. Tekočino naj bi zaužili čimvečkrat in po malih dozah, s čimer precej zmanjšamo izgubo le te zaradi potenja. Meni se pri tem odlično obnese t.i. kamela in odkar jo uporabljam, sem rešil problem dehidracije, ob tem da popijem manj, kot sem pred tem. Za konec morda le še kot zanimivost izsledki ene od raziskav, predvsem za tiste, ki pozimi tešijo žejo s snegom. Voda, ki jo tako dobimo, je namreč brez kakršnihkoli snovi (prazna) in ugotovili so, da telo porabi več energije za presnovo snega v tekočino, kot pa jo potem dobi od te vode in tako pri tem v bistvu dodatno zgubljamo energijo.....

hari: sobota, 7. maj 2005, ob 9.35 uri

Uf, kdo bo pa vse to pojedel ... :D
He, he, Marfi..... saj si razumel bistvo povedanega. Sicer pa sem včasih pred kakšno bajto tudi videl grmade hrane, kakor da gre za kakšen enotedenski pohod, (pohanci, pečenke, 3l plastenka rujnega)... :mrgreen:

Domen: sobota, 7. maj 2005, ob 9.41 uri

To so bli ziher Štajerci!!

marfi: sobota, 7. maj 2005, ob 10.40 uri

Voda, ki jo tako dobimo, je namreč brez kakršnihkoli snovi (prazna) in ugotovili so, da telo porabi več energije za presnovo snega v tekočino, kot pa jo potem dobi od te vode in tako pri tem v bistvu dodatno zgubljamo energijo.....
S "prazno" vodo izpiramo snovi iz telesa, saj taka voda raztaplja snovi v telesu, namesto da bi jih z vodo v telo spravili. Poleg tega se mi zdi čudno, da bi sneg uspel v nespremenjeni obliki priti v želodec, zato se več energije porabi za segretje tako zaužite vode na telesno temperaturo. No, kar se tiče pijače, so mi najbolj ostali v spominu Prekmurci, ki so po celodnevni turi z Vršiča preko Jalovca do Špička veselo izvlekli iz nahrbtnikov goro buteljk in ustekleničene radenske ter čisto tapravih kozarcev - in žurka se je lahko pričela. Pa ravno v zimski sobi nad WC-jem sem moral spati ...

hari: sobota, 7. maj 2005, ob 11.24 uri

To so bli ziher Štajerci!!
Nebi hotel o tem in nisem ravno ločil po deželni pripadnosti, bila pa je to neka zelo vesela druščina na Kamniškem sedlu, Planini pri Jezeru in enkrat skupinica na Dolgi njivi pod Košutnikovim Turnom. Pa še kje se hitro najdejo. Stare šole, parkrat na leto planinci! Še to zanimivost sem pobral na enem predavanju. Ananas v ne preveč sladkem sirupu je baje zelo dober ko smo na turi veliko izpostavljeni soncu in vetru. Ne vem točno zakaj, tako pač je.

Filip: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 8.21 uri

Sladkorja in rozin pa res ne gre enačiti. In sneg je pač voda v trdnem agregatnem stanju. Ko ga raztopimo, je to čista voda, brez katere ne moremo. Èeprav je "prazna", nam bolj koristi kot "čimbolj sladke in/ali slane pijače".

xmovc: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 11.39 uri

:D , Hari, saj vem, da je mislil članstvo v PZS, vendar so mi penzionisti padli v oči. Da bi bil 12 ure brez futra na turi , bi že gledal za tem kar gamsi jejo... En pirček v koči/iz ruzaka poteši tako žejo kot lakoto Tisto s pohanci so bili pa ziher Dolenjci. Na Planiki je predlani eden izmed takih presrancev naredil grško tuna solato s svojim feta sirom, paradižnik je narezal s konzervo, zmešal napol na mizi (z rokami)...Ker nad njegovimi kulinaričnimi stvaritvami niso bili najbolj navdušeni je hotel s stolom ugasniti luč Aja namesto buteljk so imeli kar flaškone vodke.

primoza: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 12.18 uri

[quote="Marijana & Marko"] Potreba po hrani je povsem odvisna od posameznikove presnove. Bolj se je naredil odvisnega od sladkorjev, hitreje rabi "svežo" hrano. Pri vzdržljivostnih športih poteka presnov raznih dolgoživih hraniv kot so maščobe vendar pa je ta presnova pri mofdernih ljudeh praktično izgubljena in živi le pri vzdržjivostnih športnikih z vrhunsko kondicijo. Se pravi za običajne ljudi vajin postopek prehranjevanja ni primeren, ker jim zgori "cuker" in uplahnejo. Srečko Bergant je marsikaj pisal o tem. Osebno na turi jem zanemarljivo malo, kako riževo čokolado med hojo. Pijem pa izotonične napitke ki imajo res kaj nekaj (sladkornih) kalorij. Stranski produkt tovrstnega prehranjevanja v gorništvu je, da niti v službi ne malicam.

Slavko: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 12.31 uri

Hrano imam vedno seboj že zaradi nepredvidenih dogodkov (bivakiranje). Največrat pa jo prinesem vso domov. Ko pa grem z puncami jo moram imeti že zaradi njh saj sta vedno lačni in predvsem žejni.

greenhorn-ka: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 12.55 uri

Bolj ko čitam tole debato, bolj imam občutek, da je problem v moji lakoti že v tem, da sem punca :idea: Marijano & Marka skozi njuno pisanje že dlje časa zelo občudujem in hkrati spoštujem in si ne drznem, da jima ne bi verjela, pa tudi, če gre za prehrano...ampak za tole skušnjavo, kako se ji upreti namreč, bi pa vseeno kar prav prišlo še kakšno navodilo :lol: [quote="Marijana & Marko"] ... da hrana v hribih zelo, zelo paše... [quote="primoza"]...Stranski produkt tovrstnega prehranjevanja v gorništvu je, da niti v službi ne malicam... Slednje bi bilo pa verjetno za začetni tečaj že čisto preveč :cry:

Filip: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 13.15 uri

Nasploh hrana (vsaj nama) bolj škodi, ker si po njej nekam zaspan, po daljšem počitku ob njej pa tudi neogret in trd.
Seveda človek po hrani postane malo zaspan in meni izredno dobro naredi, če imam možnost to zaspanost spremeniti v 15-minutno dremanje (toliko da padem v t.i. alfa stanje), iz katerega se prebudim popolnoma svež in pripravljen za nadaljne napore tistega dneva.

hari: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 20.04 uri

Vidim, kako nekatere besede že silijo v čisto posploševanje in enostransko gledanje teme. Zato bom poizkusil na ne preveč dolgočasen in vsiljiv način stisniti nekaj stavkov. Samo iz svojega vidika in na svoj račun še gre, ne pa na morebitno škodo drugih. Zelo zmotno, nepravilno in lahko je tudi nevarno, če svoje navade ponujamo drugim, ki so le teh manj vešči. Vsiliti misel kot dejstvo, da na enodnevnih turah hrane gornik ne potrebuje, je preveč sebično. S tem tudi zavračamo ves trud tistih, ki so naredili študije o prehrani gornika, alpinista ali turnega smučarja. Nihče izmed stroke še ni nikjer zapisal, da na turi ali izletu ne uživajmo hrane. Èe smo že nekateri takšni, ki na turi skoraj nič ali premalo jemo in so potem takšni, ki dejansko hrane ne potrebujejo, to še z daleč ne pomeni, da naj v gore ne nosimo hrano, ki jo človeški organizem potrebuje za energijo in delovanje organizma. Hrana je gorivo za naše celice in kot takšno jo je torej potrebno uživati. Kako, na kakšen način, kdaj, kaj in kako pogosto pa je drugega vidika. To, kar sam počnem, kako malo hrane potrebujem na turi ali pa sploh nič, še ne pomeni, da je prav in pametno. Imam jo vedno s seboj, čeprav jo prinesem velikokrat nazaj v dolino. Naj nam vedno velja, da moramo sami znati oceniti svoje potrebe po energiji za določeno turo. Upoštevati moramo več dejavnikov, zraven svoje telesne teže, spola in trajanja fizične aktivnosti še kakšen fiziološki pogoj. Èlovek energijo pridobiva s hrano in jo porablja, pri tem je ugotovljeno, da potrebujemo, pri gibanju okrog 3000 kcal in pri velikih naporih okrog 4000 kcal. Še posebej pa ne smemo pozabiti na otroke, ki bi radi jedli na vsakem koraku ko se ustavimo. Èe je kdo imel možnost popeljati skupino otrok na enodnevni izlet, je videl, da je bil zjutraj še polni nahrbtnik, popoldan prazen. Vsem, ki se prehranjujemo v dolini, naj bo tudi logično, da to počnemo tudi v hribih. Nekateri več, drugi spet manj. Pomembneje pa je kaj, koliko in kako. Saj je spreminjanje ustaljene navade nesmiselno in marsikomu lahko le škodi. To, da bomo morali prilagoditi vrsto, količino in način prehranjevanja v hribih nam je pa itak jasno. Hitro pridobivanje energije in elektrolitov je najprikladneje v tekoči obliki. Nekoliko kompaktnejša energijska hrana je v ne žveplanih rozinah, figah, dateljnih in banani. Sezamove palčke so zelo prikladne pozimi kot poleti. Maščobe v hrani so tiste, ki nas delajo zaspane in upočasnjene, saj nam krčijo arterije in jemljejo voljo. Torej na turi je potrebno uživati hrano z malo maščobami, in več ogljikovimi hidrati. Beljakovin ne potrebujemo veliko. Vlaknine pa zavirajo vsrkavanje glukoze in odvajajo vodo iz telesa v zgornja prebavila, kar pa pospeši dehidracijo. Hrano uživamo pred, med in po turi, pri tem pa se moramo ravnati po energijski in hranilni vrednosti le te, kar pa seveda moramo poznati. Mora pa biti, zdrava, uravnotežena in predvsem lahko prebavljiva. Pijača. Osnova je voda, ki jo potrebujejo naše celice, izločila in krvni obtok. V gorah jo pospešeno izgubljamo, zato jo moramo nadomeščati. Uživamo lahko mineralne vode, ki ne vsebujejo preveč ogljikovega dioksida, do 3000mg/l. Èaje, sadne sokove, nektarje in energijsko-elektrolitske napitke. O drugih pijačah ne bom, saj poznamo učinek, ki nam ga lahko naredi preveč popitega na predvečer tudi nedolžne ture. To, da paše kakšno pivce po turi pa bom pustil raje pri miru. Sam tega ne prakticiram, saj je še tu avto in pot do doma. Greenhorn-ka, razmisli preden vzameš vsak nasvet v svoje roke. Tudi ne moreš primerjati sebe z Marijano in Markom, saj onadva sta v hribih kar precej in bolj domača ter vajena tovrstnega bivanja, kot morebiti ti ali kdo drug. Rekel bi celo, da sta nekje pod hribi doma. Sicer pa itak lahko vidiš koliko postov sta na forumu nanizala in to je dobro. Vsaka njuna beseda pa ne more biti zakon ali vodilo za ostale. Mogoče tako kot jaz za popoldansko turco na bližnjo goro ne potrebujem hrane in ne tekočine, tako tudi onadva ne za njima bližnje hribe. Po mojem prepričanju, je pravilo brez hrane v gorah napačno, bi bilo pa idealno, če bi se dalo brez nje tako v gorah, kot tudi v dolini! Komu se bo to ljubilo brati me zanima?

primoza: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 21.27 uri

[quote="Marijana & Marko"]Prebran Harijev prispevek, s katerim se seveda da strinjati. (to velja za normalno treniranega gornika, o kakem vrhunstvu - primoza- pa ni govora) Približno poznam čase na trasah npr. Vrata-Škralica-Triglav-Vrata in podobnih variantah po katerih se gibljem tudi sam, seveda kdaj več kdaj manj, odvisno od družinskih tur, ki predstavljajo sedaj pomemben del mojega udejstvovanja, tako da je vajin citiran čas lep dosežek, podobno tudi na drugih daljših variantah. To so pač vzdržljivostni podvigi, ki so vrhunski. Pri tem se človeku pač malo "sfuzla" beri izboljša metabolizem, kar pa mu le koristi pri vsakodnevnih opravilih. Še posebno, ker so ti podvigi najverjetneje doseženi "čisto", brez poživil, po katerih posega velika večina tekmovalcev, tudi v vzdržljivostnih športih.

anzze: ponedeljek, 9. maj 2005, ob 21.51 uri

Hrano imam vedno seboj že zaradi nepredvidenih dogodkov (bivakiranje). Največrat pa jo prinesem vso domov.
Zgoraj napisano je najbrz kar pomembno za vse pristase "nejedenja" v hribih... zaradi une cetr al pa pol kile zelezne rezerve futra bom pa pac mal pocasnejsi kot sicer. to se mi zdi dost podobn kot une zadeve - zakaj bi pa lampo s sabo nosu ce bom pa najkasnej ob petih ze v dolini, ista storija s prvo pomocjo, rezervnimi oblacili,... Drgac pa jaz osebno vedno vzamem futr sabo v hribe, navkreber pade maks ena frutabela, na vrhu pa en sendvic, pa pol mal nizje pr kaki koci pa se ta drug :) Pa se neki o dejstvih - proces prebave se zacne ze v ustih, kjer se v doloceni meri direktno v krvni obtok absorbirajo mono in nekateri disahiridi, alfa amilaze (ki so prisotne v slini) zacenejo cepiti daljse polimerne ogljikove hidrate, storija cepljenja ogljikovohidratnih molekul in absorbcija enostavnih molekul se nato naprej nadaljuje v tankem crevesju, tako da je prepricanje da se hrana prebavi sele koprispemo ze nazaj v dolino zmotno. To velja seveda za odvisnike od ogljikovih hidratov kot ste jih poimenovali, s treningom in doslednostjo se da pa seveda to na glavo postavt. kot receno spadam v to vecinsko skupino ljudi ki zahajajo v hribe, tko da kaka energijska ploscica vedno najde plac v mojmu ruzaku. Lp, anzze

hari: torek, 10. maj 2005, ob 0.27 uri

[b:445be7fbd2]Dejstvo je namreč, da na enodnevnih turah hrane ne rabimo![/b:445be7fbd2]
Priznam, zagrabil... Ja, na ta stavek sem se dal ujeti, saj sem razmišljal v smeri današnjih obiskovalcev gora in ne tistih, ki eksperimentirate brez hrane ali pa minimalno z njeno porabo. Stvar niti ni bila tako nastavljena. Julika je samo zastavila nedolžno vprašanje, ki se je razvilo naprej. Za dobro počutje in hojo vključujete vmes tud pijačo in hrano?Na koliko časa pijete in jeste in kakšna hrana je to?
Samo ustrašil sem se, da je to bil vsesplošni nasvet, kako sedaj pa ni treba več ljudem hrane v hribe nosit. Pol pa bi prišli do planinske koče in navalili na tiste razkuhane enolončnice s polno maščobnih kislin, v kateri se še najde preveč soli in lahko tudi kanček konzervansov. Tako, da bi šel na turo in prišel nazaj brez uporabe koščka fruktoze ali polisaharidov se mi je zgodilo samo enkrat in je bilo zato, ker sem na vse pozabil in mi tudi ni bilo potrebe po prehrani. Mogoče pa je, da sta mi pa sedaj vrgla firbec za glodat. Mogoče je zadeva podkrepljena prav z enostavnimi in sestavljenimi ogljikovimi hidrati. Ok. Poznamo glukozo in fruktozo. Krvni in sadni sladkor. Prvega pridelamo v telesu, drugega pa v telo porinemo. Potem so še eni, kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih zopet v naše telo spravimo, to so polisaharidi (žitarice, stročnice). Torej, pred turo predvidevamo, da smo se itak prehranjevali in potem se podamo u hribe. Mineva čas na turi in sčasoma porabimo krvni sladkor - glukozo. Dodatne hrane pa ne vnašamo več v telo. Kaj se zgodi? Zdaj bi moralo energije zmanjkati, pa ne. Telo preklopi na glikogen - ogljikovi hidrati skladiščeni v jetrih. Nova energija! A je to pol to? Vsa ostala znanost o lakoti in o hrani pa je samo v glavah ljudi, al kaj? Sicer lakote tako ali tako ni pri vseh ljudeh, paše pa nekaterim zelo jesti na svežem zraku. Ne vem, vajine izkušnje so morda večje? Jaz samo vem, da včasih prinesem skoraj več nazaj kot pa sem nesel v hribe. Načeloma pa velja, da mi po turi zelo sede ledena kava. :P

krist2: torek, 10. maj 2005, ob 0.39 uri

Greenhorn-ka. Z uživanjem hrane v hribih ni nič narobe. Nasprotno! Mislim, da nikakršno pretiravanje ni dobro. 12 ur brez hrane pa se mi zdi pretiravanje. Verjamem, da nekateri zmorejo tak tempo in jim tudi odgovarja, ampak jaz nisem in ne bom nikoli med njimi. :lol: Mislim, da nisem edini.

gamska: torek, 10. maj 2005, ob 8.38 uri

Tudi jaz se strinjam s krist2. Ne bi zdržala toliko časa brez hrane. Že sama misel, da zjutraj v ruzak ne bi dala kakšnega sendviča, se mi zdi tako kot da pozimi ne bi vzela cepina. Pa čeprav pojem samo pol sendviča, ostalo pa nesem domov. Pojem kolikor začutim da rabim. Ena rezerva mora biti. Enako je s prvo pomočjo. Vedno jo vzamem s seboj (predvsem ne smem pozabiti povojev oz. tistih "blažilcev" - ne vem kako se točno reče, za gležnje in kolena - pri dolgih in strmih sestopih me bolijo kolena :? ). Jaz do sedaj nisem uporabljala energijskih ploščic. Očitno jih kar nekaj ljudi uporablja. Zanima me, kje se kupijo in koliko je cena. Lepo je doma, a v gorah je najlepše. 8) Pozdravček vsem!

xmovc: torek, 10. maj 2005, ob 9.08 uri

Jaz do sedaj nisem uporabljala energijskih ploščic. Očitno jih kar nekaj ljudi uporablja. Zanima me, kje se kupijo in koliko je cena.
Pri Najboljšem sosedu, ponavadi pri blagajni. Cena od 100 SIT naprej. Èe bi rada "preseravala" potem obišči eno izmed trgovin s t. i. športno prehrano. Kakšne so tam cene ne vem.

greenhorn-ka: torek, 10. maj 2005, ob 11.51 uri

[quote="xmovc"] Pri Najboljšem sosedu, ponavadi pri blagajni. Cena od 100 SIT naprej.
xmovc, pojma nimaš , v Intersparu so Corny-ji (ta velki :D ) po 70 sit :idea:

Domen: četrtek, 12. maj 2005, ob 8.57 uri

Sladkorja in rozin pa res ne gre enačiti.
Sladkor in rozini imajo zelo podoben učinek in sicer nam zelo hitro vzpostavijo ravnotežje, ko nam "pade" cuker, ali kot je nekdo zapisal, ko "skurimo" cuker (namenoma uporabljam "laično" izrazoslovje). S tega vidika bi se jih dalo enačiti. In sneg je pač voda v trdnem agregatnem stanju. Ko ga raztopimo, je to čista voda, brez katere ne moremo. Èeprav je "prazna", nam bolj koristi kot "čimbolj sladke in/ali slane pijače".
In s tem, da raztopimo to vodo v trdnem agregatnem stanju, telo porabi več energije, kot jo pa s to vodo dobi. S tega vidika so zato zagotovo primernejše [b:0705898f11]primerno[/b:0705898f11] sladke oz. slane pijače, strinjam pa se, da pri tem ne gre pretiravati. Kakorkoli, topljenje snega v ustih daje (nekaterim) le nek lažen občutek potešitve, to so pač ugotovili z raziskavami..... M&M sta dobro zakurila s temi 12-urnimi turami brez hrane. Tu je pač potrebno imeti v mislih pregovor "Kolikor ljudi - toliko čudi". Njima pač to ustreza in znese, marsikateremu pa ne bi. Planinci z izkušnjami sčasoma sami ugotovimo, kakšen način (ne)prehranjevanja na turah nam usreza in tega se je potem najboljše držat. Sam sem npr. že kar nekaj prebral in slišal o tej temi, a nekaterih povsem argumentiranih nasvetov enostavno ne upoštevam, ker sem skozi lastne izkušnje ugotovil, da mi bolj odgovarja kaj drugega. Tako npr. tudi sam na turah pretežno pijem le samo vodo in ne npr. toplega sladkanega čaja, ker sem pač ugotovil, da nimam problemov s tem, da bi se na turah "skuril", sem pa vseskozi po malem dehidriran, pri hidraciji telesa pa mi voda najbolj odgovarja. Kakršenkoli način prehranjevanja in pitja nam že odgovarja, pa ne smemo pozabiti na železno rezervo, tako v hrani in tekočini, katero bomo morda uporabili le na turi ali dveh, a nam bo takrat prišla neizmerno prav. Pa še ena stvar, ki je ni še nihče omenil, piti in jesti je potrebno sproti in ne šele, ko smo že lačni kot volk ali povsem izsušeni!

Joško: četrtek, 12. maj 2005, ob 11.17 uri

Mislim, da je telo v najboljših obratih, če dobiva hrano tako, kot je sicer vajeno. Za dobro kondicijsko pripravljenost je skromno/zmerno prehranjevanje itak predpogoj in tisti, ki se tega drži v vsakdanjem življenju se tudi v hribih ne bo prenažiral. Ne zdi se mi smiselno, da v dolini ješ 3x na dan, v hribih pa cel dan nič. To je za telo vsekakor šok. Meni med turo hrana ne paše, saj hodim v kar visokoh obratih in to seveda ubija apetit. Imam pa slabo izkušnjo, ko me je po 6 urnem zimskem solo vzponu brez hrane in daleč od ljudi obšla slabost in sem rabil kar nekaj časa da sem prišel k sebi. Od takrat se držim pravila, da vsakih par ur pojem vsaj polovico frutabele, čeprav mi v resnici ne tekne.

hari: četrtek, 19. maj 2005, ob 7.34 uri

Zanimivo za prebrat in preštudirat. [url]http://www.mrclimbing.com/vd/vdindex.html[/url]

borutmez: ponedeljek, 23. maj 2005, ob 15.03 uri

Veliko nasvetov in namigov lahko vsak dobi v knjigi Prehrana v gorah avtorja Bineta Mlača. Seveda pa je potrebno tako kot drugje tudi pri prehrani v gorah. Kilometrina, da prideš do prave zmesi in količine za posamezno turo. Pri tistih, ki smo v hribih pa vsak teden je pa včasih odvisno tudi kako hitro se odločimo za podvig, kaj imamo v zalogi in koliko se nam da prejšnji dan pripravljat pa tudi koliko denarja imamo (tiste kemijske substance).

roky-mb: torek, 28. februar 2006, ob 0.27 uri

Jaz v gorah jem enako kot doma, tudi tri štiri krat na dan in veliko krat imam zraven pečena reberca ali kakšen dunajski, mi pač to zelo paše pa seveda kruh in kakšno suho sadje! Tudi, če grem na turo za več dni ne spreminjam prehranjevalnih navad, ker mi v gorah paše isto kot doma, ponavadi še v večji količini, pa zaradi tega nič težje ne hodim in me poln želodec sploh ne moti. Tudi konzerve z ribami se nebi branil. Pijem pa ali navadno vodi ali dodano Cedevito. V Kočah se pa ne prehranjujem, tudi, če v njih prenočim!!! Tako, da si ne predstavljam 12 ur hoje brez hrane, pri meni to ni izvedljivo niti tri ure!!! "sto ljudi, sto čudi"

tine: torek, 28. februar 2006, ob 13.09 uri

Vsak ima svoje navade. Kdaj naj se je in pije je odvisno od vsakega posameznika in kako je na turo pripravljen. Sam se držim načela, da je pred turo potrebno dobro zajtrkovati ali se najesti. Seveda če pretiravamo tudi hoditi ne moremo. Vse v mejah normale. Ker ponavadi ko grem v hribe se prej pelješ vsaj 1 uro in se v tem času hrana že malo predela. Zelo koristno je tudi, da vsaj en dan prej zaužiješ veliko tekočine. Veliko več kot ponavadi. Na turi ti bo to še kako prav prišlo. Ne bo ti treba tovoriti toliko tekočine s sabo in kasneje boš dehidriral. Koliko hrane imeti s sabo? Vedno je dobro, da imaš malo rezerve tako hrane kot tekočine. Saj nikoli ne veš kaj se lahko zgodi, če boš bivakiral ti bo tisti majhen delež viška še kako prav prišel. Kdaj pa malicati pa je precej odvisno od ture. Èe je tura poldnevna malicaš na vrhu ali pa na sredi, če pa hodiš cel dan in hodiš v eno smer 5-7 ur pa malicaš še enkrat vmes. Zdej če greš na plezalsko turo malicaš pod steno, ker je v steni malo bolj komplicirano ampak gre. Vse pa je odvisno od vsakega posameznika. Kaj pa vzeti s sabo? Tisto kar paše vsakemu posebej. Lp Tine

Luki: torek, 28. februar 2006, ob 14.26 uri

Jaz se pred turo ne najem. Mogoce bi bilo dobro nekaj malega spraviti vase, vendar pa prisegam na bolj energijske zadeve kot pa normalno hrano. S prebavljanjem tako ali tako obremenjujes telo, torej naj bo hrana lahko prebavljiva in visoko kaloricna. Za to obstajajo energy bari, pa tudi razne sladkarije so ok. Na daljsih turah vcasih basemo tudi tuno iz konzerve, kaksne enoloncnice pa sele na poti nazaj. Za piti imam ponavadi vodo, za-life ali kaj podobnega. Zanimivo je da ce zvecer zuramo s kaksnimi redbull vodkami niti ne cutim posebnega efekta redbull-a, na turi ko sem utrujen pa takoj. Podobno je s zganjem. Ce spijes en snops v koci pa potem naprej se dejansko pozna na energiji, pivo pa me upocasni. Cisto po kemicni strani pa... smo nekajkrat debatirali. V primeru totalne izcrpanosti in [b:a6043dacc0]nuje[/b:a6043dacc0] da je treba se nekaj casa hoditi nekateri vzamejo efedrin. Pomojem je to sicer se bolj nevarno saj ti dvigne srcni utrip tako da smo prisli do zakljucka da bi bilo v takem primeru bolje dobiti amfetamin. Vse skupaj je sicer teoreticno, upam da ne bo gospa iz Laskega spet huda. Lp, Luka

tine: torek, 28. februar 2006, ob 14.52 uri

Zdaj glede umetnih pripravkov in substanc. Sam nisem pristaš ne enih ne drugih. Edina umetna sudstanca je aspirin in še to samo nad 4000m. Kar se tiče raznih rdebullov al pa sharkov in podobnih pijač, ki te dvignejo. Kratkoročno verjetno že, na dolgi rok pa je po moje bolj tako. Ne vem, ker se jih ne poslužujem. Samo mislim, da ni pametno, da si umetno dvigujemo obrate. Telo nam bo kasneje še kako hvaležno. Turo si je potrebno izbrati glede na zmožnosti in kondicijo in ne kar tako, da greš do kamor pač gre potem pa zaužiješ energijsko pijačo in nadaljuješ. Kondicijo moraš imeti za tja in nazaj ne pa samo za tja. Tisti, ki mu hribi pomenijo kaj več kot samo osvajanje vrhov, hitrostnih rekordov, da se potem pred drugimi hvalijo s svojimi dosežki se po moje ne bodo posluževali takih substanc in se zastrupljali in bodo hodili po svojih zmožnostih. Tako kot sem omenil, turo je potrebno načrtovati glede na zmožnosti, kondicijo in izkušnje. Tako kot je zelo neodgovorno, če hočeš na Triglav prej si pa hodil samo na Rožnik. Potem si pa čisto na koncu z močmi posledično nesigurn iz raztresen in se ti zelo hitro pripeti napaka in nesreča je tu. Da pa me ne bo kdo narobe razumel, vsak lahko zaužije kar hoče, da bo lažje premagoval napore. Samo sam nisem za to kemijo. Lp Tine

Rožle: torek, 28. februar 2006, ob 18.24 uri

mi paše pivo.
Aha, vonj po pivu s tvojih usten . Škoda, jaz sem pa mislil, da nisi taka :( .

alazeh: torek, 28. februar 2006, ob 18.54 uri

mi paše pivo.
Aha, vonj po pivu s tvojih usten . Škoda, jaz sem pa mislil, da nisi taka :( .
Ko bom pojedla svojo vegi pico in jo podkrepila s pivom, potlej pa pihnila vate, se grem stavit, da boš najbolj zavohal česen (ki si ga vedno naročim kot dodatek, ne glede na to, ali je ta že na pici, ali ne). :lol: Zdaj sem se tudi spomnila enega gospoda, ki si s sabo v hribe nosi cele česnove stroke in mi potem lušte dela...

Rožle: torek, 28. februar 2006, ob 20.10 uri

Ko bom pojedla svojo vegi pico in jo podkrepila s pivom, potlej pa pihnila vate, se grem stavit, da boš najbolj zavohal česen
Po čem spoznaš, da je poljub res pravi :?: Po tem, da se ti zvriti v glavi :!: Alja, resnično komaj čakam, da srečava :oops:

spleza: torek, 28. februar 2006, ob 20.48 uri

Po čem spoznaš, da je poljub res pravi Po tem, da se ti zvriti v glavi
Hm, Rožle... Po čem, torej, spoznaš poljub pravi ... Po tem, da si z ritjo v glavi, po tem, da si, morda pravilneje, z glavo v riti, morda po tem, da si z glavo kakorkoli že, nekje ril, ali pač, da se ti malce vrti v glavi (ob smehu po prejeti dozi naravnega antibiotika). :lol: :lol: :lol: (česna, da ne bo pomote :lol: ). Eno, drugo, tretje... ni važno, samo da je ljubezen, kajne, Alja! :lol: P.s. Pa ne me kregat, mam tko rad ljubezenske zgodbice... :lol: :lol: :lol:

pismo1: torek, 28. februar 2006, ob 23.41 uri

A morda ga celo Rok kar spregleda ...
Ne, ne ,big brother is still watching you. Be carefull. 8) Vse za lbezen . Spregledam na eno, ne, ne, na obe očesi. :oops:

alazeh: sreda, 1. marec 2006, ob 15.49 uri

(Tudi jaz - veselo - mižim in slepo tipkam). Pravijo, da je eno pivce po turi dobro za hitrejšo regenaracijo mišic. Meni po večjih naporih res prav paše, zato se nagibam k temu, da je teorija verjetna... Ve kdo kaj več o tem?

dejan: sreda, 1. marec 2006, ob 15.57 uri

Po turi sigurno paše eno laško.

komovc: sreda, 1. marec 2006, ob 18.45 uri

S seboj imam najraje pršut v polnozrnatih žemljah, jedilno čokolado in nesladkan čaj. Zjutraj moram obvezno zajtrkovati. Na turah jem raje malo manj kot preveč. Zelo pa paše nesladkano vloženo sadje ( ananas, breskve ), 1/2 litrske konzerve so zelo praktične. Vsak ima pač svoje ugotovitve. Seveda na koncu zelo paše eno Laško :lol:

tine: četrtek, 2. marec 2006, ob 7.12 uri

V hribih vsaj meni zelo pašejo dobrote iz domače raufkamre. Dajo mi novo energijo pa še nadomestijo izgubo soli, ki se izloči s potenjem. Po turi ga pa ni čez laško pri Aljažu al pa v Naklem. Lp Tine

Luki: četrtek, 2. marec 2006, ob 15.58 uri

Balanced diet is a cookie in each hand!

Marijana & Marko: četrtek, 2. marec 2006, ob 17.24 uri

Pravijo, da je eno pivce po turi dobro za hitrejšo regenaracijo mišic. Meni po večjih naporih res prav paše, zato se nagibam k temu, da je teorija verjetna... Ve kdo kaj več o tem?
Pivo po turi (oziroma neposredno po naporu, kjer izgubimo precej tekočine) poskrbi za, ne boste verjeli, dodatno DEHIDRACIJO. Tako o tej temi piše Nada Kozjek, ki večkrat gostuje v Poletu. O regeneraciji piše, da je pametno takoj (največ kako uro) po turi jesti enostavne sladkorje. Tudi za obnovo glikogena. Kasneje zadeva ne deluje, potem gredo v maščobe... Zgornje je zapisano po spominu in ni nujno povsem pravilno. Midva po turi napadeva sok (po možnosti vsak svojega), ki naju čaka v avtomobilu.

Rožle: četrtek, 2. marec 2006, ob 23.45 uri

Vidva sta pa očitno res neizkušena. Pa še Nado preveč poslušata, ko je ona itak samo za športnike. Torej, ko po 15ih urah garanja v steni + x ur sestopa, kjer v celem dnevu poješ samo eno tamalo čokoladko, vode imata pa itak samo liter pa pol za dva, prideš dol totalno dehidriran, je zadost samo en pir, pa si totalno prheftan. Cenovno zelo ugodno. :idea: Edino vožnja domov zgleda tako, da sopotnik vseskozi spi, voznik pa samo občasno. Regeneracija mišic s pivom :?: Teorija zagotovo drži. Edino simetrija me mal daje. Imam mišice desne roke bolj razvite od tistih na levi. Bo treba glaž še mal z levo... :lol:

tine: petek, 3. marec 2006, ob 7.07 uri

Res je, da po turi ni priporočljivo gasiti žejo s pivom, ker te samo še bolj dehidrira in dosežeš ravno nasprotni učinek kot si želel. Sam mislim, da eno pivo ne more toliko škoditi kolikor paše, pa še malo za nagrado. Seveda če zraven še kaj poješ. Nekje sem pa prebral, da ima redno pitje večje količine piva po turi kjer izgubiš precej tekočine zelo slabe posledice. Nabiranje tekočine v skelpih. Tine

Filip: petek, 3. marec 2006, ob 7.29 uri

Možno, ampak meni se nabere v mehurju.

tine: petek, 3. marec 2006, ob 7.51 uri

To pa itak da je prec povn. Tine