ponedeljek, 24. julij 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji
DomovPredstavitev

Programska vodila PZS


Skupščina Planinske zveze Slovenije je programska vodila sprejela 16. aprila 2016 v Črni na Koroškem.


PROGRAMSKA VODILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
 

Planinstvo kot način življenja!
 
Planinska zveza Slovenije kot naslednica leta 1893 ustanovljenega Slovenskega planinskega društva je zveza planinskih društev, v okviru katere njeni člani, tako društva kot posamezniki, izvajajo različne planinske oziroma gorniške dejavnosti na način, ki izraža visoko stopnjo spoštovanja in odgovornosti do gorskega sveta, njegove žive in nežive narave, njegovih prebivalcev in drugih obiskovalcev. Člane PZS pri teh dejavnostih povezuje želja po zdravem gibanju v gorskem svetu, ki telesno in duševno krepi udeležence, podpira prostovoljstvo in tovarištvo ter vrednote, opredeljene v Častnem kodeksu slovenskih planincev, zlasti ohranjanje in varovanje narave.
 
Člani se svobodno odločajo za aktivnosti, ki jih v okviru programa dejavnosti PZS izvajajo, torej tudi za tiste, ki so povezani z gorskimi športi in alpinizmom, z zavedanjem odgovornosti in tveganj, ki jih ti prinašajo. Ob tem pa PZS oziroma njene članice z usposabljanji omogočajo članom, da pridobijo potrebna znanja in veščine za izvajanje izbranih aktivnosti ter se pri tem zavedajo meja, ki jih svobodna izbira aktivnosti prinaša tako z vidika osebne varnosti in varnosti drugih obiskovalcev gora, kot tudi vplivov na okolje in naravo.

Članstvo - temelj našega delovanja
Planinska zveza Slovenije je nestrankarska in nepridobitna organizacija, ki je odprta za vse, ki v njenem delovanju lahko uresničujejo svoje interese in sprejemajo njene vrednote. Pri tem PZS spodbuja člane in članice društev, da se na temelju prostovoljstva aktivno vključujejo v njeno delo in v delo včlanjenih društev tako na strokovnem kot organizacijskem področju in s tem prispevajo k trajnemu uspešnemu delovanju PZS .Članstvo posameznikov PZS se oblikuje prek članstva v planinskih društvih.
 
Zadovoljstvo članic in članov je visoka prioriteta delovanja PZS, ki jo dosega na način, da v svojem delovanju v največji možni meri upošteva interese in pobude različnih interesnih skupin članstva, pri čemer je omejitev skupni interes celotne organizacije.

Otroci in mladina
Usposabljanje in vzgoja mladih je bila in ostaja ena izmed prvenstvenih nalog PZS, pri čemer je osnovno vodilo, da skozi programe usposabljanja na vseh ravneh planinske organizacije usposablja mlade ne samo na strokovnem področju dejavnosti, ki jih izvaja PZS, pač pa tudi na področju osebnostnega razvoja, pri oblikovanju tovariškega in strpnega odnosa do drugih obiskovalcev gora, pozitivnega odnosa do varovanja narave in trajnostnega razvoja, učenju delovanja v družbenih skupinah in oblikovanju odgovornega odnosa do delovanja v izbrani dejavnosti PZS oziroma planinskih društvih, v katere se vključujejo. Pri tem je velikega pomena osebni zgled starejših članov, strokovnega kadra in tudi nosilcev funkcij v celotni planinski organizaciji. V ta namen bo PZS posodabljala obstoječe in razvijala nove programe usposabljanja, s posebno pozornostjo spremljala in podpirala delovanje Mladinske komisije, spodbujala delo odborov mladinskih odsekov v okviru meddruštvenih odborov planinskih društev in v društvih ter prek njih tudi razvijala delovanje planinskih šol in krožkov v osnovnih in srednjih šolah kot primarnih mestih, kjer mladi dobijo osnovna znanja o planinskih in gorniških veščinah. Posebno mesto v sklopu usposabljanj bosta tudi v prihodnje imela Planinsko učno središče Bavšica ter ureditev vzorčnega prostora za izvajanje poletnih taborov mladih planincev z namenom, da se tudi za ta sklop dejavnosti v Sloveniji razvije ustrezna infrastruktura.

Družine, seniorji - planinski veterani 
PZS se zaveda, da predstavlja medgeneracijski dialog, predvsem pa povečevanje deleža starejših generacij v strukturi članstva ter potreb družin za vključevanje v njim prilagojene programe usposabljanja, velik izziv za delo PZS in njenih članov. Kot prispevek k temu bo PZS v okviru programa usposabljanja razvijala programe za te ciljne skupine ter spodbujala člane - društva, da razvijajo in ponujajo tem ciljnim skupinam primerne programe aktivnosti, planinske koče pa, da v svoji ponudbi v čim večji možni meri upoštevajo njihove specifične potrebe. Še posebno dragocene so za celotno planinsko organizacijo znanje in izkušnje, ki jih imajo starejše generacije planincev. Zato poleg že ustaljenih metod njihovega vključevanja v proces usposabljanja mlajših generacij in dela z njimi načrtujemo še posebne specializirane oblike na posameznih področjih (planinsko gospodarstvo, markacijska dejavnost, preventivna dejavnost, raziskovalna dejavnost).

Invalidi in osebe s posebnimi potrebami
Z oblikovanjem ustreznih, posebej prilagojenih programov dejavnosti bomo stremeli k temu, da bodo tudi te ciljne skupine vključene v aktivno delovanje planinske organizacije.
 
Članarina
Članarina predstavlja pomemben del prihodkov PZS in planinskih društev, zato bo PZS oblikovanju njene višine in ugodnosti, ki jo članarina prinaša članom - posameznikom, tudi v prihodnje posvečala veliko pozornosti. Obseg oziroma vrste članarine bomo poenostavili, razširili možnosti plačevanja članarine glede na razvoj sodobnih komunikacijskih sistemov ter v primeru, da bo prišlo do obveznega plačevanja reševanja v gorah v Sloveniji, poskrbeli, da bo tovrstno zavarovanje vključeno v samo članarino. Cilj PZS in njenih članov je ponuditi članom - posameznikom programe in aktivnosti, ki bodo ob konkurenčni višini članarine v primerjavi s sosednjimi državami zanimivi in privlačni za včlanitev.

Področja delovanja
 
Planinstvo, alpinizem, športno plezanje in drugi gorski športi 
Osnovna dejavnost PZS je v preteklosti temeljila na planinarjenju kot eni najbolj množičnih dejavnosti članov planinskih društev, ki so jo dopolnjevali vrhunski rezultati alpinistov. Gorski svet je osnova za številne nove športe, ki predstavljajo svojevrstni izziv za planinsko organizacijo, saj se izvajalci teh športov v prostoru neposredno srečujejo s tradicionalnimi dejavnostmi na eni, na drugi strani pa tudi z vprašanji obremenjujočih vplivov na naravo ter vprašanji svoje in varnosti drugih udeležencev. PZS pri tem izhaja s stališča, da razvoja novih športov ni mogoče zaustaviti ali omejiti, lahko pa z njihovo vključitvijo v svoje delovanje pripomore k temu, da se razvijajo in izvajajo na način, ki pomeni sožitje z drugimi udeleženci, predvsem tam, kjer udeleženci uporabljajo isto infrastrukturo (planinske poti, plezališča ...), ter s pogojem, da v celoti in popolnoma upoštevajo obstoječo zakonodajo, zlasti s področja varovanja narave in spoštovanja lastnine, ter doktrino planinske organizacije na področju varovanja gorske narave in varnosti v gorah. 
 
Športne dejavnosti PZS so planinarjenje (rekreacija), alpinizem (rekreacija, kakovostni šport in vrhunski šport), turno smučanje (rekreacija, kakovostni šport in vrhunski šport), športno plezanje (rekreacija, kakovostni šport in vrhunski šport), ledno plezanje (rekreacija, kakovostni šport in vrhunski šport), turno kolesarjenje (rekreacija) in jamarstvo (rekreacija). PZS je odprta za vključevanje novih športnih dejavnosti, ki so povezane z gorskim svetom, pri čemer je vodilo, da PZS vključuje dejavnosti, ki imajo minimalni vpliv na gorsko naravo in okolje ter so v skladu z načeli sonaravnosti in trajnostnega razvoja in temeljijo na spoštovanju Okoljevarstvenega in naravovarstvenega kodeksa OKS-ZŠZ ter Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih. Pri športih, ki so tekmovalnega značaja, pa PZS trdno stoji za načeli fair playa in zagovarja ničelno toleranco do uporabe dopinga v športu.
 
Vrhunski šport bo PZS spodbujala prek članskih in mladinskih reprezentanc kot oblike, ki omogoča usmerjeno oblikovanje ciljev, usposabljanje vrhunskih športnikov in doseganje rezultatov, ki bodo omogočili financiranje te dejavnosti iz sredstev za šport RS, lastna sredstva pa bomo praviloma usmerjali v programe, namenjene mladim perspektivnim športnikom.
 
Cilj planinske organizacije je, da se vse dejavnosti, ki jih člani izvajajo v gorah, izvajajo na visoki stopnji etičnosti. Zato bo v svojih programih usposabljanja posvetila veliko pozornosti kakovosti usposabljanja predvsem na področju varnosti, varovanja gorske narave, strokovni usposobljenosti in s poudarkom na področju strpnosti in spoštovanju drugih obiskovalcev gora ter lastni varnosti in odgovornosti pri izvajanju športnih aktivnosti.

Varstvo narave in okolja
Gorski svet predstavlja izredno dragocen, a hkrati zelo občutljiv svet prvobitne in tudi oblikovane nežive in žive narave ter dragocene naravne in kulturne dediščine. Zaradi svoje prvobitnosti je privlačen za najširši krog obiskovalcev in ponudnikov storitev, ki ga s svojo dejavnostjo lahko ogrožajo. PZS se bo zavzemala, da se bodo obiskovalci tega sveta zavedali, da so v njem gostje in da morajo ta svet pustiti za seboj neokrnjen, brez sledi. Zato bo skrbela, da bo varstvo (gorske) narave osnova in merilo vseh dejavnosti planinske organizacije.
 
PZS kot soustanoviteljica Triglavskega narodnega parka se bo tudi v prihodnje zavzemala za varovanje celotnega gorskega sveta, še posebej pa varovanih in zaščitenih območij. PZS bo podpirala razvoj tistih dejavnosti, ki omogočajo lokalnemu prebivalstvu preživetje v tem okolju in so v skladu s temelji sonaravnega in trajnostnega razvoja. Zagovarjala bo prost dostop do gora za vse, nasprotovala pa bo posegom v gorski svet, ki so v nasprotju s temeljnimi usmeritvami PZS.
 
PZS se bo zavzemala za takšno ureditev prometa do izhodišč za planinske ture in druge gorske aktivnosti, ki bodo kar najmanj obremenjevali okolje, pri tem bo sodelovala s pristojnimi institucijami tako na lokalni kot državni ravni in z nevladnimi organizacijami s področja varstva okolja. Vsebine s področja varstva narave in okolja bodo vgrajene v vse programe usposabljanja in ozaveščanja članstva in širše javnosti. Z usmerjenimi projekti, kot so Okolju prijazna planinska koča in podobni, pa bo PZS usmerjala in spodbujala aktivnosti k izvedbi ekoloških projektov na planinskih kočah.
 
PZS bo aktivno podpirala razvoj gorskega turizma v oblikah, ki so v skladu z določili Alpske konvencije, ter poleg odgovornega odnosa obiskovalcev do naravnega okolja kot pomembne vsebinske dele ponudbe vključujejo etnološke, kulturne, kulinarične in druge elemente identitete posameznih območij. 
 
Planinske koče in poti ter umetna plezališča
Planinske koče in poti omogočajo izvajanje osnovne planinske dejavnosti - planinarjenja ter vseh drugih športnih aktivnosti v gorah ter vse od ustanovitve SPD predstavljajo temelj identitete planinske organizacije. Obstoječa mreža planinskih koč, bivakov in zavetišč ter planinskih poti v gorskem svetu zadostuje, zato ne načrtujemo gradnje novih, izjema so nadomestne gradnje zaradi dotrajanosti ali večjih poškodb (plazovi, neurja ...) ter njihova posodobitev in prilagoditev predpisanim standardom poslovanja. S polno uveljavitvijo Zakona o planinskih poteh se bo povečala odgovornost upravljavcev planinskih poti, kar bo zaradi povečanega obsega uporabe poti, neurij in drugih vremenskih nevšečnosti močno povečalo obseg dela za vzdrževanje poti. Zaradi navedenega bomo ob zagotovitvi ustreznega sofinanciranja s strani države postopno uvedli manjše profesionalno jedro markacistov, ki bodo opravljali zahtevnejša dela na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh ter izvajali nujne posege na tistih planinskih poteh, kjer skrbniki v izrednih primerih v razumnem roku ne bodo uspeli zagotoviti prehodnosti poti. 
 
Podpirali bomo aktivnosti za prilagoditev delovanja planinskih koč ekološkim zahtevam, potrebam ciljnih skupin obiskovalcev (družinam, gorskim kolesarjem, osebam s posebnimi potrebami) ter gospodarskim kriterijem obratovanja z ustrezno podporo, pri čemer bodo imele prednost planinske koče v visokogorju. Spoštovanje skupno dogovorjenih izhodišč cenovne politike obratovanja planinskih koč bo tudi v prihodnje temelj delovanja na gospodarskem področju, ki omogoča tudi učinkovitejši dialog s pristojnim državnim organom za razreševanje specifičnih pogojev obratovanja planinskih koč in pridobivanje sredstev za ohranjanje njihovega delovanja. Ob tem bomo obiskovalce ozaveščali o ekoloških omejitvah glede njihovih zahtev po udobju in raznolikosti ponudbe.
 
Razvoj novih gorskih športov (gorsko kolesarstvo) in množična uporaba planinskih poti tudi od drugih deležnikov v turizmu terjajo ustrezno zakonsko ureditev tega področja, zato bo PZS izvajala že obstoječe zakonske določbe in si prizadevala za njihovo izboljšanje oziroma prilagoditev naravnim in lastninskim omejitvam. Aktivnosti bo usmerjala tudi v pridobivanje dodatnih sredstev za vzdrževanje planinskih poti.
 
Športno plezanje predstavlja pomemben dejavnik športnega udejstvovanja mladih, zato bo PZS podpirala gradnjo umetnih plezalnih sten predvsem urbanem okolju. PZS bo nasprotovala gradnji novih zavarovanih plezalnih poti (športnih ferat) v visokogorju (nad gozdno mejo), v zavarovanih območjih in na območju naravnih vrednot. 

Kultura
Delovanje PZS na področju kulture se odraža v bogati dejavnosti PZS in njenih članov - društev z izdajo različnih publikacij (strokovnih in leposlovnih knjig, društvenih glasil, zbornikov) pa tudi z izvedbo različnih kulturnih prireditev s tematiko planinstva ter delovanjem fotoodsekov in organiziranjem slikarskih kolonij.
 
PZS bo širila in podpirala kulturno dejavnosti svojih članov (društev in članov društev) na omenjenih in novih področjih tudi v prihodnje. Ustrezno pozornost bo namenila tudi obeleževanju 11. decembra, mednarodnega dneva gora, ter priložnostnim dogodkom s področja kulture s planinsko tematiko v osnovnih šolah. 
 
Velik in izrazit pomen za slovensko planinsko kulturo imajo Planinski vestnik (najstarejša slovenska revija, ki izhaja od leta 1895), Slovenski planinski muzej (odprt leta 2010) in Planinska založba PZS. 
 
Planinski vestnik (PV) predstavlja kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS. Tako kot vsi tiskani mediji je izpostavljen veliki konkurenci sodobnih komunikacijskih sredstev, zato bo PZS izvajala aktivnosti za popularizacijo PV med člani, kjer je delež naročnikov nizek in ima še velik potencial za njihovo povečanje. Skupaj z uredniškim odborom si bo prizadevala, da bo PV še zanimivejši za širši krog planinske javnosti in bo v še večji meri odražal dejavnost PZS in njenih članov - društev. Ob tem bosta vodilo tudi racionalizacija poslovanja PV in pričakovana aktivnejša vloga članic pri pridobivanju naročnikov. Vsebino PV je treba v še večji meri predstaviti na spletnih straneh, jo smiselno povezati z ostalo vsebino spletne strani PZS in jo vpeti v moderne družabne medije. 
 
Slovenski planinski muzej predstavlja osnovno muzejsko institucijo, pri gradnji in postavitvi katere je aktivno sodelovala PZS tako s finančnimi sredstvi, predvsem pa z vsebinskim gradivom. PZS bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri njegovem upravljanju tako z oblikovanjem vsebine njegovega delovanja kot s finančnimi sredstvi. Glede na vlogo in pomen planinstva si bo PZS prizadevala, da Slovenski planinski muzej dobi nacionalni status kot samostojna institucija ali v okviru enega od že uveljavljenih nacionalnih muzejev.
 
Planinska založba z izdajo zemljevidov, priročnikov in druge strokovne literature izvaja temeljno poslanstvo PZS na področju zagotavljanja podlag za izobraževanje usposabljanje,vzgojo in informiranje obiskovalcev gora na področju kartografije. Na tem področju je cilj PZS ostati vodilna institucija glede kakovosti referenčnih podatkov na področju poimenovanja in prikaza ne samo zemljepisnih sestavin, pač pa celotne splošne in kulturne infrastrukture v gorskem svetu, pomembne za širše informiranje obiskovalcev gorskega sveta.
 
PZS si prizadeva za dokončno ureditev zemljiškoknjižnega stanja in upravljanja Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, pri čemer je njen cilj dobiti status upravljavca. Prav tako bo skrbela za primerno urejenost ostalih spominskih obeležij, ki so v skrbništvu PZS.
 
PZS se zaveda, da mora biti planinstvo glede na pomen vidneje zastopano v sodobnih medijih, posebno v programih nacionalne televizije, zato si bo prizadevala, da bo v njih več oddaj, dokumentarnih filmov in drugih prispevkov, ki bodo predstavili tako zgodovinske dosežke kot sodobne dejavnosti slovenskega planinstva.

Izobraževanje, usposabljanje, preventivna dejavnost
Planinstvo ima danes močno konkurenco v drugih športnih in prostočasnih dejavnostih številnih ponudnikov, ki s svojim agresivnim informacijskim in marketinškim pristopom zelo močno vplivajo na odločitev mladih o njihovem udejstvovanju. Spremenjen način obiskovanja gora (pogosteje, enodnevne ture), hiter tehnološki razvoj opreme in komunikacijskih sredstev na eni strani ter splošno upadanje motoričnih sposobnosti mladih in drugi dejavniki na drugi strani terjajo od PZS, da tem razmeram prilagodi tudi svoj program in način izobraževanja ter usposabljanja, ki bo temeljil na vzgoji pozitivnega odnosa do narave, prebivalcev in drugih obiskovalcev gorskega sveta. 
 
Planinska zveza bo še naprej razvijala in izpopolnjevala program usposabljanja in vzgoje za svoje člane na vseh področjih delovanja, hkrati ga bo prek najrazličnejših oblik (spletna stran, publikacije, promocija v medijih) širila tudi na druge obiskovalce gora, domače in tuje, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z novimi dejavnostmi. 
 
Strokovno usposabljanje in izobraževanje s področij delovanja bo PZS tudi v prihodnje izvajala tako prek organov (odborov in komisij) PZS kot tudi prek strokovne službe (učnega središča) ter z vključevanjem strokovnjakov iz institucij, ki se profesionalno ukvarjajo s posameznimi vsebinami s področja delovanja PZS. Opozarjanju na varne in zdrave načine obiskovanja gorskega sveta bo pozornost posvečala v vseh letnih časih, zlasti pred pomembnimi vremenskimi in drugimi spremembami.

Na področju preventivne dejavnosti bo vzpostavljeno še tesnejše sodelovanje z GRZS. Pri tem bo veliko pozornosti namenjene izobraževanju strokovnih sodelavcev učnega središča kot profesionalnih nosilcev kontinuitete dela odborov in komisij. Za strokovne in organizacijske kadre PZS bomo skladno s finančnimi možnostmi zagotavljali tudi ustrezno opremo za varnejše izvajanje dejavnosti.
Z vključevanjem novih dejavnosti ter s porastom kompleksnosti usposabljanja in izobraževanja se kaže potreba po oblikovanju celovitejše oblike izobraževanja, ki bo še bolj poenotila standarde izobraževanja in usposabljanja ter zajela tudi vsa društva, ki bodo širila področja dejavnosti.
PZS bo aktivno sodelovala pri oblikovanju strokovnih rešitev, priporočil in navodil v mednarodnih organizacijah kjer deluje kot članica, ter pri implementaciji teh dokumentov v operativno prakso delovanja PZS.

Organiziranost in vodenje
 
Prostovoljstvo
Prostovoljstvo je temelj delovanja, vodenja in odločanja organov PZS na vseh ravneh.
Na osnovi tesnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med profesionalno delujočimi sodelavci strokovnih služb in prostovoljci v organih PZS ter njenih članov bomo tudi v prihodnje zagotavljali prepoznavnost planinske organizacije kot pomembnega dejavnika na vseh področjih delovanja. 
Pri delovanju na vseh ravneh bomo upoštevali usmeritev, da je članstvo v organih planinske organizacije nezdružljivo s profesionalnim ali honorarnim delom v planinski organizaciji.

Organizacijska struktura
PZS tvorijo planinska društva, ki se prostovoljno - kot samostojne pravne osebe - združujejo v krovno organizacijo in nanjo skladno s statutom prenašajo tiste naloge in pristojnosti, ki jih lahko uspešno izvajajo na ravni zveze. Svoja stališča, predloge in zahteve usklajujejo v okviru regionalnih meddruštvenih odborov, kjer tudi izvajajo sporazumno dogovorjene naloge in aktivnosti.

Širitev področij delovanja PZS z vključevanjem novih (predvsem gorsko-športno-turističnih) dejavnosti zahteva, da bo PZS v skladu s finančnimi in kadrovsko-organizacijskimi možnosti izoblikovala organizacijski model vključitve in delovanja teh dejavnosti, še posebno tistih, ki so tekmovalnega značaja, tako na regionalni kot na ravni zveze. Ustrezna usposobljenost vodilnih organizacijskih delavcev v društvih je ključnega pomena za usklajeno in uspešno delovanje celotne planinske organizacije, zato bomo njihovo izobraževanje izvajali v okviru specializiranih seminarjev.
 
Zaradi razdrobljene organiziranosti PZS na društveni ravni, ki društvom pogosto ne omogoča, da bi ustrezno izvajala vse potrebne dejavnosti, bomo krepili vsebinsko in projektno organiziranost na ravni PZS, ki bo osnova za izobraževanje in razvoj planinske organizacije in tudi za odkrivanje kadrov, prihodnjih vodstvenih delavcev na ravni PZS. Načrtno bomo krepili strokovnost in suverenost obvladovanja posameznih področij, ki ga pokrivajo strokovni kadri in njihovo aktivno vključevanje v aktualno problematiko dejavnosti, kar je povezano tudi s sistemom ciljnega vodenja, ki se mora ujemati s cilji dejavnosti, ki jih kot strokovni sodelavci pokrivajo.

Raziskovalna dejavnost
Glede na široko razvejano dejavnost PZS bomo v raziskovalni dejavnosti, ki jo izvajamo v okviru raziskovalne skupine in v sodelovanju s kompetentnimi zunanjimi institucijami, izvajali poglobljene študije in raziskave, ki bodo osnova za usmeritve in aktivnosti PZS na posameznih področjih dejavnosti.

Financiranje 
Glavni viri financiranja delovanja PZS so članarina, lastna sredstva (izvajanje usposabljanj, založniška dejavnost ...), sredstva Fundacije za šport ter sredstva letnega programa športa. Glede na to, da se sredstva iz zadnjih dveh virov vsako leto zmanjšujejo, bo posebna pozornost PZS usmerjena na ponudbo programov, ki bodo v največji možni meri izpolnili pričakovanja članov. Pri tem je zelo pomembna tudi večja aktivnost članic. Pomemben vir za izvajanje načrta aktivnosti so tudi sredstva, pridobljena z delovanjem na marketinškem področju, pri čemer upoštevamo osnovno poslanstvo in cilje delovanja PZS.
 
S povečanim deležem članarine, ki pripada društvom, bo PZS stimulirala tista društva, ki bodo pri svojem delu razvijala večjo in bolj razvejano dejavnost ter bodo izkazovala boljše rezultate pri pridobivanju članstva.
 
Delovanje na nacionalnem in mednarodnem področju
Tudi v prihodnje bo cilj PZS biti največja nevladna organizacija, ki ima na osnovi tradicije, strokovnih znanj in pomembnih aktivnosti, ki jih izvaja skozi svoje dejavnosti, pomembno vlogo pri oblikovanju mnenj, predpisov in zakonov s področja dejavnosti, ki jih izvaja. Pri tem bo tesno sodelovala s sorodnimi organizacijami.
 
Svoje izkušnje bo izmenjevala v okviru mednarodnih organizacij, kamor je vključena, predvsem v Združenju planinskih organizacij alpskega loka (CAA) in Mednarodnem združenju planinskih organizaciji (UIAA). Temeljno poslanstvo delovanja na mednarodnem področju bo zagotavljanje ustreznejših pogojev za planinstvo v dokumentih EU ter izboljšanje pogojev za planinsko dejavnost na tistih območjih, ki jih množično obiskujejo slovenski planinci (Alpe, gorovja Balkana in gore Nepala). 
 
Komuniciranje, promocija in informiranje 
Delovanje PZS je transparentno in javno. Odprto in učinkovito komuniciranje z interno in zunanjo javnostjo je za PZS posebnega pomena, saj s tem lažje in učinkoviteje izvaja svoje poslanstvo in uresničuje svoje cilje. Posebno pozornost bo PZS namenja komuniciranju z zunanjo javnostjo pri oblikovanju družbenih stališč in standardov, ki imajo vpliv na področja njenega delovanja. Interno informiranje bo izvajala preko sredstev internega obveščanja (Obvestila, spletna stran, e-novice, družabni mediji). Kot zelo pomembna metoda pridobivanja povratnih informacij so tudi ankete , ki jih praviloma vsaj enkrat letno izvaja tako na ravni društev kot med člani društva.
Promocija delovanja planinske organizacije je izredno pomembna za njeno prepoznavnost, zato izkorišča v ta namen vse dogodke in prireditve, ki jih organizira v okviru rednega delovanja. Pomemben element promocije je tudi založniška dejavnost PZS (izdaja zemljevidov, priročnikov itd.) ter posebnih publikacij, namenjenih informiranju in pridobivanju novih članov.


Bojan Rotovnik,
predsednik PZS 

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
IZBERI
Zgodovina
Pravni akti, pravilniki in obrazci
Povezave
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih