FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

ii: ponedeljek, 16. maj 2005, ob 9.48 uri; ogledov: 0

V soboto 14.5, sem se vzpel na Rombon. Za izhodišče sem izbral dolino Možnice. Zaradi načrtovane krožne ture sem avto pustil ob cesti Log-Bovec in se zelo zgodaj odpravil po cesti v dolini Možnice do njenega konca. Ko cesta preide v boljšo pot, sem zavil pravokotno levo proti izrazitem izrastku v steni Rombona imenovanem Konj (cca 1341mnm. Èeprav je višinomer kazal na njegovem vrhu več!) No, ker je bila tema sem kljub bateriji stopil v Možnico, tako da je vse skupaj čofotalo v obeh čevljih ;-). No, po pobočju, ki je travnato z zaplatami rušja sem se v veliki naklonini povzpel na vrh Konja. Sleme je lepo prehodno, ni večjih težav, če odmislimo ruševje, prav tako je na njegovi desni strani shojena potka. Po cca uri vzpenjanja sem prispel na vrh Konja. Od tu gre zares. Dobro vidna stečina še nekaj časa jasno kaže direktno v steno Rombona, (če ji lahko rečemo stena), nato pa sčasoma zavije v levo in sem jo zapustil. Od tu naprej sem šel nadivje, levo od t.im. zelenega žleba. Tam je grdo, pred leti sem se po njem vzpel zelo visoko v steno, pa se ni izšlo, o povratku takrat ne bi izgubljal besed. No, izkušnje naredijo svoje, zato sem se usmeril na travnato pobočje. Naklonina je »huda«, vendar težav razen zaplat rušja ni. Še preden se pobočje konča v steni, cca. 100 višinskih metrov pod najvišjo točko se začne sistem polic, pragov t.j. prehodov. Po njih izpostavljeno, najprej daleč levo nad zeleni žleb, nato 2 raztežaja direktno čez gruščnato krušljivo steno navzgor, mimo lepe obokane votlinice, do izrazitega slemena, po naravnih prehodih v izpostavljenem cik caku navpično na vrh stene. Na vrh Rombona sem stopil kakšnih 50 m levo od predvrha. Od predvrha enostavno na vrh Rombona. Ker so se začeli valiti oblaki sem potem zaradi hitenja »falil« normalno pot in na divje sestopil do mulatjere ;-) in nato prek kote 1313 v Kluže in nazaj do avta. Lepa in divja tura, varovanje priporočljivo. Poizkusite ne bo vam žal! LP Jan. V nedeljo sem potem lizal rane in se povzpel na Nanos, pa bi bilo boljše de se nebi. Namesto svežega zraka sem namreč navrhu vohal izpušne pline iz kompresorja italjanske vojske :-(, potem pa me je še nižje na makedam cesti nek italjanski vojaški kamikaza z nekim terenskim poltovornjakom z registracijo ZA 473 in še nekaj skoraj povozil. Samo skoku v jarek in svojim refleksom se imam zahvaliti, da se to ni res zgodilo. Da bi vojak vstavil avto in pogledal če sem cel, pa bi bilo že preveč!

ii: ponedeljek, 16. maj 2005, ob 9.48 uri

V soboto 14.5, sem se vzpel na Rombon. Za izhodišče sem izbral dolino Možnice. Zaradi načrtovane krožne ture sem avto pustil ob cesti Log-Bovec in se zelo zgodaj odpravil po cesti v dolini Možnice do njenega konca. Ko cesta preide v boljšo pot, sem zavil pravokotno levo proti izrazitem izrastku v steni Rombona imenovanem Konj (cca 1341mnm. Èeprav je višinomer kazal na njegovem vrhu več!) No, ker je bila tema sem kljub bateriji stopil v Možnico, tako da je vse skupaj čofotalo v obeh čevljih ;-). No, po pobočju, ki je travnato z zaplatami rušja sem se v veliki naklonini povzpel na vrh Konja. Sleme je lepo prehodno, ni večjih težav, če odmislimo ruševje, prav tako je na njegovi desni strani shojena potka. Po cca uri vzpenjanja sem prispel na vrh Konja. Od tu gre zares. Dobro vidna stečina še nekaj časa jasno kaže direktno v steno Rombona, (če ji lahko rečemo stena), nato pa sčasoma zavije v levo in sem jo zapustil. Od tu naprej sem šel nadivje, levo od t.im. zelenega žleba. Tam je grdo, pred leti sem se po njem vzpel zelo visoko v steno, pa se ni izšlo, o povratku takrat ne bi izgubljal besed. No, izkušnje naredijo svoje, zato sem se usmeril na travnato pobočje. Naklonina je »huda«, vendar težav razen zaplat rušja ni. Še preden se pobočje konča v steni, cca. 100 višinskih metrov pod najvišjo točko se začne sistem polic, pragov t.j. prehodov. Po njih izpostavljeno, najprej daleč levo nad zeleni žleb, nato 2 raztežaja direktno čez gruščnato krušljivo steno navzgor, mimo lepe obokane votlinice, do izrazitega slemena, po naravnih prehodih v izpostavljenem cik caku navpično na vrh stene. Na vrh Rombona sem stopil kakšnih 50 m levo od predvrha. Od predvrha enostavno na vrh Rombona. Ker so se začeli valiti oblaki sem potem zaradi hitenja »falil« normalno pot in na divje sestopil do mulatjere ;-) in nato prek kote 1313 v Kluže in nazaj do avta. Lepa in divja tura, varovanje priporočljivo. Poizkusite ne bo vam žal! LP Jan. V nedeljo sem potem lizal rane in se povzpel na Nanos, pa bi bilo boljše de se nebi. Namesto svežega zraka sem namreč navrhu vohal izpušne pline iz kompresorja italjanske vojske :-(, potem pa me je še nižje na makedam cesti nek italjanski vojaški kamikaza z nekim terenskim poltovornjakom z registracijo ZA 473 in še nekaj skoraj povozil. Samo skoku v jarek in svojim refleksom se imam zahvaliti, da se to ni res zgodilo. Da bi vojak vstavil avto in pogledal če sem cel, pa bi bilo že preveč!