|
sobota, 25. maj 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
Pokljuški trojček (ali gori-doli-naokoli)turbo: ponedeljek, 19. julij 2004, ob 15.57 uri; ogledov: 0 Začeli smo na koncu ceste pod pl.Konjščico, se mimo planine povzpeli na Jezerca, od tam na Studorski preval in nadaljevali po grebenu na Veliki Draški vrh. Do Studorskega prevala obilo "prometa", dalje do vrha pa samota z obilo (na trenutke neprijetnega) vetra. Po krajšem počitku sestop na sedlo med Velikim in Malim Draškim vrhom nato pa vzpon po strmih travah na greben Malega Draškega vrha. Po vedno ožjem grebenu do konca, tam pa preko malce sitnega kamina (žleba), ocenjenega z dve, na višji - zahodni vrh Malega Draškega vrha. Spet malce počitka in dalje na vzhodni vrh M.D.V, pa sestop na Srenjski preval in še zadnji vzpon na Viševnik. Tu smo morali malce počakati, da smo dobili vsak svojo zaplato trave za pod ta zadnjo (gužva je bila skoraj neizmerna, vsaj občutek je bil tak po "osamljenih" Draških vrhovih), nato pa smo jo podurhali nazaj v dolino. Za veliki finale smo (oziroma sem) zgrešil(i) pravo grapo, ki pelje v Konjščico, tako da smo lomastili kar vsepovprek, predno smo prišli do zelenih travnikov na planini. Vredno truda !
Kot ponavadi smo se (po)trudili I, M, B |
Odgovori | | |
|
turbo: ponedeljek, 19. julij 2004, ob 15.57 uri Začeli smo na koncu ceste pod pl.Konjščico, se mimo planine povzpeli na Jezerca, od tam na Studorski preval in nadaljevali po grebenu na Veliki Draški vrh. Do Studorskega prevala obilo "prometa", dalje do vrha pa samota z obilo (na trenutke neprijetnega) vetra. Po krajšem počitku sestop na sedlo med Velikim in Malim Draškim vrhom nato pa vzpon po strmih travah na greben Malega Draškega vrha. Po vedno ožjem grebenu do konca, tam pa preko malce sitnega kamina (žleba), ocenjenega z dve, na višji - zahodni vrh Malega Draškega vrha. Spet malce počitka in dalje na vzhodni vrh M.D.V, pa sestop na Srenjski preval in še zadnji vzpon na Viševnik. Tu smo morali malce počakati, da smo dobili vsak svojo zaplato trave za pod ta zadnjo (gužva je bila skoraj neizmerna, vsaj občutek je bil tak po "osamljenih" Draških vrhovih), nato pa smo jo podurhali nazaj v dolino. Za veliki finale smo (oziroma sem) zgrešil(i) pravo grapo, ki pelje v Konjščico, tako da smo lomastili kar vsepovprek, predno smo prišli do zelenih travnikov na planini. Vredno truda !
Kot ponavadi smo se (po)trudili I, M, B |
|
|
|