FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

ii: nedelja, 5. junij 2005, ob 6.30 uri; ogledov: 0

Malo z zakasnitvijo, a z veseljem, ;-) Jan Greben Svinjak Bavški Grintavec Velika vrata LEP, SAMOTEN a DOOOLG! Sobota 21.5 Stvar je bila že dalj časa na sporedu in razmere so bile ugodne. Prejšnji teden sem si ogledal količino snega v okolici in se spričo napovedanega lepega vremena brez obotavljanja odločil. Poizkusil sem z grebenom Svinjak-Bavški Grintavec-Velika vrata. Štart iz pred vikenda, sprehod v temi do vasi Kal-Koritnica, vzpon na Svinjak po markirani poti, kjer se je grebenska tura šele začela (do sem cca 3ure)! No, na vrhu Svinjaka sem nadaljeval po grebenu v smeri Ostrega vrha. Na zemljevidu izgleda vse zelo blizu, na grebenu pa ni tako. Poleg nenehnega gor in dol je tu še vse polno ruševja, tako da sem kaj hitro raztrgal hlače. Na grebenu je sicer mogoče občasno opaziti nekakšno stečino, ki pa le poredkoma vidi človeško nogo! Greben je sicer lepo prehoden, le pri spustu iz Špicice je se je treba malo bolj poprijeti (strme trave). Vse zelo spominja na greben Polovnika, le da tu ni mulatere in je bolj strmo! Na vrhu Ostrega roba, je postavljena piramida v kateri je postavljena stara rogovila! Nadaljevanje orientacijsko ni težko, vendar zaradi plantaž ruševja zelo naporno. V soboto je bilo tudi zelo vroče. Večkrat sem poizkusil z obvozi na levi in desni, »vendar je tam zelo grdo in strmo!« Razmere se izboljšajo šele na vrhu imenovanem Pri Banderi. Od tu po dokaj shojeni stezi prek vrha Leh, do Škrbine, kjer naletite na markirano pot iz Bavšice. Nato po poti preko Vrh Brda, Malega Grintavca na veliki Bavški Grintavec, do sem sem od Svinjaka potreboval dobrih 6 ur in pol. Sneg se je začel nekje na višini malega Grintavca, vendar ni problemov. Prečkal sem ga samo 4x, se pa na teh mestih udira do tal. Ker je bil še čas, sem turo podaljšal še s sestopom prek Sravnika do Velikih vrat. Na tem grebenu nas sprva pozdravi lepa čvrsta skala, ki pa se za Sravnikom (lep in samoten vrh) spremeni v pravo podrtijo. Poleg tega pa nas pričaka še stena, ki jo najlažje obvozimo po levi (nad Zapotokom pripadajočimi pobočji). Tokrat sem na tem mestu naletel na globoko predirajoč sneg, ki mi je vzel veliko časa. Sledi še kratek vzpon na preval velika Vrata (do sem iz B.G. cca 3 ure) in spust po shojeni potki prek planin do ceste (2 ure). Èakala me je še debel ura in pol asfalta do izhodišča. Na grebenu sem nenamerno preplašil cela krdela gamsov, kozorogov in celo divjega petelina. Da o številnih mravljiščih in travnikih rož (evrikelj, encijan,…) ne izgubljam besed! Srečal pa sem tudi kar nekaj modrasov, ki so se sončili na grebenu!! O ljudeh nobenega sledu Ponavljalcem bi svetoval le, da se drže grebena, drugače pa je to ena izmed lepših tur v tem koncu in jo močno priporočam, vendar je zaradi brezpotja in dolžine ture potrebna pazljivost, zlasti pri sestopu proti pravalu velika vrata, ki pa ga lahko tudi spustimo in se po normalki spustimo v vas Soča! Prav tako ne vem kako je s kakšnim zasilnim sestopom iz grebena med Svinjakom in vrhom Pri Banderi. Torej po pameti, vse skupaj sem potreboval cca 15 ur + hoja do izhodišča, ponavljalci torej začnite zgodaj! Lep pozdrav, Jan Na Jerebico iz Loga pod Mangrtom, STRMO IN TEŽKO; POZOR! V soboto 28.5. sem se povzpel na Jerebico. Ker sem markirani dostop ze dodobra poznal iz Italijanske in Slovenske strani, sem tokrat izbral kar direktno smer. Štartal sem v v Logu pod mangartom. Začetek lovske poti, najdemo v vasi nasproti pokopališča in po dokaj razpoznavni stezi, se začnemo vzpenjati proti steni Jerebice. Prehodi po gozdu so zelo slikoviti in zanimivi. Ko dosežemo višino, kjer steza zapusti gozd, pa se slednja izgubi v strmih travah. Do SV stene Jerebice z izrazito grapo, nas loči še cca. 150 višinskih metrov. Prav tu, pa poti ni več, zato je pri prečenju teh travnih strmali potrebna velika previdnost. Zdrs nas dostavi direktno v grapo pod nogami. V SV steno sem vstopil točno v vpadnici grape. Tam kjer slednja doseže najvišji del. Stena nad menoj je bila zeloo strma, zato je bilo presenečenje, ob najdbi starih klinov, ki pa jim ne gre zaupati toliko večje. Že prvi raztežaji pokažejo kaj nas tu čaka. Na začetku mokra grapa se z vsakim premaganim višinskim metrom postavlja bolj pokonci, dokler ne doseže previsa. Prehod je po mojem mnenju ključno mesto plezalnega vzpona. Problem je bil, da nisem mogel zaradi preperelosti kamenine nikamor »zabiti« primernega klina, tako da sem se čez previs prigoljufal bolj po domače. Kaj bi bilo, če…. Raje ne razmišljam ;-)! No, nad previsom smer izgubi svojo težavnost, a resnobnost občutka kljub temu ne smemo pozabiti. Pod seboj imamo zagotovo več kot 300m stene. Smer se usmeri proti levi in vse težave premaga po poševni poklini. Ko se slednja konča, se pojavi izrazit grebenček, ki nas po dalšem času plezanja dostavi na vrh Jerebice. Vmes je potrebno premagati še nekaj zeloo izpostavljenih in strmih trav. Èas vzpona (jaz sem potreboval) cca 5ur + 2 uri dostopa. "Ta cas je relativen, nisem ravno hitel, ker sem imel lep razgled, pa se vroce je bilo in vse polnooo cvetja (evrikljev in encijanov na travnatih livadah, ki vas vabijo k polezavanju, a kaj ko je do izstopa se daleč!) Lepa, težka in nekoliko drugačna smer. Predvsem lepi pogledi v dolino in na cesto, ki jo je slutiti zeloo blizu, a vendar tako daleč!" Vendar zaradi slabe kamenine nisem našel veliko dobrih mest za zabitje klinov. V smeri, katere imena ne vem pa je na voljo nekaj starih klinov, ki jim ne gre zaupati. Sestopil sem po navadni smeri, skoraj do lovske koče. Malo pod njo sem ulovil stezico, ki nas preko zanimivih prehodov dostavi do trav pod vasjo log pod Mangartom in je po mojem mnenju pravo potovanje po tej dolini, pa se ceste se izognemo. LP Jan Krofička, strelovc, Ute V nedeljo 29. 5 sem se potem povzpel na Krofičko. Za izhodišče sem izbral Logarsko dolino. po markirani poti na Strelovec, kjer so me presenetile ovce. Bilo jih je vse polno, pa se tako firbcne so bile. Mislil sem na vrhu malo posedeti, pa so me pregnale, zato sem nadaljeval pot proti Utam. Ker sem prehod levo pod grebenom ze poznal sem za spremembo izbral kar direktno smer. Ko pot zavije levo, sem nadaljeval naravnost. Najprej tezko in tecno z ruševjem prekrito pobočje, nato pa ko pridemo do skale, ki je dobesedno navpično nad nami in kjer izgkleda da ne bo slo, a se nam vseskozi porikazujejo majhni oprimki, ki nas povedejo preko cca 80m visoke odrezane stene na vrhna pobočja. Ko se doseže greben, do vrha Krofičke ni več ovir, razen kakšnega borovca, ki nas dostavi "na rit", če slabo stopimo na vejo ;-). V nedeljo je bilo snega le še toliko, da sem ga lahko dodal med pijačo. sestopil sem v smeri proti škrbini, ter po markirani poti dol v Logarsko. Lp Jan Storžič V četrtek 2.6 sem bil na Storžiču. Začel sem ob 17 uri v domu pod Storžičem, šel čez Žrelo gor in čez Škarjev rob dol. Snega v Žrelu skorajda ni in prav tako ne v Škarjevem robu. Samo malo, tako da je pot prehodna! LP Jan

ii: nedelja, 5. junij 2005, ob 6.30 uri

Malo z zakasnitvijo, a z veseljem, ;-) Jan Greben Svinjak Bavški Grintavec Velika vrata LEP, SAMOTEN a DOOOLG! Sobota 21.5 Stvar je bila že dalj časa na sporedu in razmere so bile ugodne. Prejšnji teden sem si ogledal količino snega v okolici in se spričo napovedanega lepega vremena brez obotavljanja odločil. Poizkusil sem z grebenom Svinjak-Bavški Grintavec-Velika vrata. Štart iz pred vikenda, sprehod v temi do vasi Kal-Koritnica, vzpon na Svinjak po markirani poti, kjer se je grebenska tura šele začela (do sem cca 3ure)! No, na vrhu Svinjaka sem nadaljeval po grebenu v smeri Ostrega vrha. Na zemljevidu izgleda vse zelo blizu, na grebenu pa ni tako. Poleg nenehnega gor in dol je tu še vse polno ruševja, tako da sem kaj hitro raztrgal hlače. Na grebenu je sicer mogoče občasno opaziti nekakšno stečino, ki pa le poredkoma vidi človeško nogo! Greben je sicer lepo prehoden, le pri spustu iz Špicice je se je treba malo bolj poprijeti (strme trave). Vse zelo spominja na greben Polovnika, le da tu ni mulatere in je bolj strmo! Na vrhu Ostrega roba, je postavljena piramida v kateri je postavljena stara rogovila! Nadaljevanje orientacijsko ni težko, vendar zaradi plantaž ruševja zelo naporno. V soboto je bilo tudi zelo vroče. Večkrat sem poizkusil z obvozi na levi in desni, »vendar je tam zelo grdo in strmo!« Razmere se izboljšajo šele na vrhu imenovanem Pri Banderi. Od tu po dokaj shojeni stezi prek vrha Leh, do Škrbine, kjer naletite na markirano pot iz Bavšice. Nato po poti preko Vrh Brda, Malega Grintavca na veliki Bavški Grintavec, do sem sem od Svinjaka potreboval dobrih 6 ur in pol. Sneg se je začel nekje na višini malega Grintavca, vendar ni problemov. Prečkal sem ga samo 4x, se pa na teh mestih udira do tal. Ker je bil še čas, sem turo podaljšal še s sestopom prek Sravnika do Velikih vrat. Na tem grebenu nas sprva pozdravi lepa čvrsta skala, ki pa se za Sravnikom (lep in samoten vrh) spremeni v pravo podrtijo. Poleg tega pa nas pričaka še stena, ki jo najlažje obvozimo po levi (nad Zapotokom pripadajočimi pobočji). Tokrat sem na tem mestu naletel na globoko predirajoč sneg, ki mi je vzel veliko časa. Sledi še kratek vzpon na preval velika Vrata (do sem iz B.G. cca 3 ure) in spust po shojeni potki prek planin do ceste (2 ure). Èakala me je še debel ura in pol asfalta do izhodišča. Na grebenu sem nenamerno preplašil cela krdela gamsov, kozorogov in celo divjega petelina. Da o številnih mravljiščih in travnikih rož (evrikelj, encijan,…) ne izgubljam besed! Srečal pa sem tudi kar nekaj modrasov, ki so se sončili na grebenu!! O ljudeh nobenega sledu Ponavljalcem bi svetoval le, da se drže grebena, drugače pa je to ena izmed lepših tur v tem koncu in jo močno priporočam, vendar je zaradi brezpotja in dolžine ture potrebna pazljivost, zlasti pri sestopu proti pravalu velika vrata, ki pa ga lahko tudi spustimo in se po normalki spustimo v vas Soča! Prav tako ne vem kako je s kakšnim zasilnim sestopom iz grebena med Svinjakom in vrhom Pri Banderi. Torej po pameti, vse skupaj sem potreboval cca 15 ur + hoja do izhodišča, ponavljalci torej začnite zgodaj! Lep pozdrav, Jan Na Jerebico iz Loga pod Mangrtom, STRMO IN TEŽKO; POZOR! V soboto 28.5. sem se povzpel na Jerebico. Ker sem markirani dostop ze dodobra poznal iz Italijanske in Slovenske strani, sem tokrat izbral kar direktno smer. Štartal sem v v Logu pod mangartom. Začetek lovske poti, najdemo v vasi nasproti pokopališča in po dokaj razpoznavni stezi, se začnemo vzpenjati proti steni Jerebice. Prehodi po gozdu so zelo slikoviti in zanimivi. Ko dosežemo višino, kjer steza zapusti gozd, pa se slednja izgubi v strmih travah. Do SV stene Jerebice z izrazito grapo, nas loči še cca. 150 višinskih metrov. Prav tu, pa poti ni več, zato je pri prečenju teh travnih strmali potrebna velika previdnost. Zdrs nas dostavi direktno v grapo pod nogami. V SV steno sem vstopil točno v vpadnici grape. Tam kjer slednja doseže najvišji del. Stena nad menoj je bila zeloo strma, zato je bilo presenečenje, ob najdbi starih klinov, ki pa jim ne gre zaupati toliko večje. Že prvi raztežaji pokažejo kaj nas tu čaka. Na začetku mokra grapa se z vsakim premaganim višinskim metrom postavlja bolj pokonci, dokler ne doseže previsa. Prehod je po mojem mnenju ključno mesto plezalnega vzpona. Problem je bil, da nisem mogel zaradi preperelosti kamenine nikamor »zabiti« primernega klina, tako da sem se čez previs prigoljufal bolj po domače. Kaj bi bilo, če…. Raje ne razmišljam ;-)! No, nad previsom smer izgubi svojo težavnost, a resnobnost občutka kljub temu ne smemo pozabiti. Pod seboj imamo zagotovo več kot 300m stene. Smer se usmeri proti levi in vse težave premaga po poševni poklini. Ko se slednja konča, se pojavi izrazit grebenček, ki nas po dalšem času plezanja dostavi na vrh Jerebice. Vmes je potrebno premagati še nekaj zeloo izpostavljenih in strmih trav. Èas vzpona (jaz sem potreboval) cca 5ur + 2 uri dostopa. "Ta cas je relativen, nisem ravno hitel, ker sem imel lep razgled, pa se vroce je bilo in vse polnooo cvetja (evrikljev in encijanov na travnatih livadah, ki vas vabijo k polezavanju, a kaj ko je do izstopa se daleč!) Lepa, težka in nekoliko drugačna smer. Predvsem lepi pogledi v dolino in na cesto, ki jo je slutiti zeloo blizu, a vendar tako daleč!" Vendar zaradi slabe kamenine nisem našel veliko dobrih mest za zabitje klinov. V smeri, katere imena ne vem pa je na voljo nekaj starih klinov, ki jim ne gre zaupati. Sestopil sem po navadni smeri, skoraj do lovske koče. Malo pod njo sem ulovil stezico, ki nas preko zanimivih prehodov dostavi do trav pod vasjo log pod Mangartom in je po mojem mnenju pravo potovanje po tej dolini, pa se ceste se izognemo. LP Jan Krofička, strelovc, Ute V nedeljo 29. 5 sem se potem povzpel na Krofičko. Za izhodišče sem izbral Logarsko dolino. po markirani poti na Strelovec, kjer so me presenetile ovce. Bilo jih je vse polno, pa se tako firbcne so bile. Mislil sem na vrhu malo posedeti, pa so me pregnale, zato sem nadaljeval pot proti Utam. Ker sem prehod levo pod grebenom ze poznal sem za spremembo izbral kar direktno smer. Ko pot zavije levo, sem nadaljeval naravnost. Najprej tezko in tecno z ruševjem prekrito pobočje, nato pa ko pridemo do skale, ki je dobesedno navpično nad nami in kjer izgkleda da ne bo slo, a se nam vseskozi porikazujejo majhni oprimki, ki nas povedejo preko cca 80m visoke odrezane stene na vrhna pobočja. Ko se doseže greben, do vrha Krofičke ni več ovir, razen kakšnega borovca, ki nas dostavi "na rit", če slabo stopimo na vejo ;-). V nedeljo je bilo snega le še toliko, da sem ga lahko dodal med pijačo. sestopil sem v smeri proti škrbini, ter po markirani poti dol v Logarsko. Lp Jan Storžič V četrtek 2.6 sem bil na Storžiču. Začel sem ob 17 uri v domu pod Storžičem, šel čez Žrelo gor in čez Škarjev rob dol. Snega v Žrelu skorajda ni in prav tako ne v Škarjevem robu. Samo malo, tako da je pot prehodna! LP Jan