FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: sobota, 11. junij 2005, ob 20.10 uri; ogledov: 0

Mojstrovka 11.06.2005 Èe glih ni veliko časa za okrog odit, pa se lahko hitro skoči na Mojstrovko po Hanzovi. Varovalo so še tam kot lani, samo dva klina sta izruta, pa to ne moti. Sneg je samo spodaj pri vstopu v steno in na dveh mestih med potjo. Je ali ni, je čisto vseeno, se lepo stopi čez. Ljudi pa proti pričakovanju, skoraj nič. Spet bom čistil gojzarje od melišča.

hari: sobota, 11. junij 2005, ob 20.10 uri

Mojstrovka 11.06.2005 Èe glih ni veliko časa za okrog odit, pa se lahko hitro skoči na Mojstrovko po Hanzovi. Varovalo so še tam kot lani, samo dva klina sta izruta, pa to ne moti. Sneg je samo spodaj pri vstopu v steno in na dveh mestih med potjo. Je ali ni, je čisto vseeno, se lepo stopi čez. Ljudi pa proti pričakovanju, skoraj nič. Spet bom čistil gojzarje od melišča.

Tejtej: nedelja, 12. junij 2005, ob 8.33 uri

Kako to misliš, nič ljudi, jaz sem na vrhu isti dan. Sam. Povratek čez Nad Šitom glavo. Rad bi pripomnil da so dopoldne pred prihodom kolesarjev dirke po Sloveniji na Vršič asfaltirali nekaj odsekov z Gorenjske strani.

hari: nedelja, 12. junij 2005, ob 11.16 uri

Glede na hiter dostop sem pričakoval gužvo na Mojstrovkah in zato sem napisal skoraj nič. Za mano je šlo po Hanzovi še šest oseb, na vrhu sem srečal dva, pri sestopu tri in na melišču še eno osebo. Štartal sem 20 čez deveto in videl nekoga prihajati dol s tega konca, k si se ti vračal, mogoče si bil ti. To je bilo vse kar sem naštel in ne zdi se mi veliko. Ljudi na Vršiču nisem štel, bilo jih je pa precej. Lp!

Grintovka: nedelja, 12. junij 2005, ob 16.55 uri

[quote="hari"]Mojstrovka 11.06.2005 Varovalo so še tam kot lani, samo dva klina sta izruta, pa to ne moti. quote] Kaj pa tista jeklenica, ki je bila pred leti (4) slabo pritrjena in te je lahko kar malo zaguncalo? Ali je sedaj dobro oz. močno pritrjena? Hvala in lp.

hari: nedelja, 12. junij 2005, ob 22.15 uri

Ej, Grintovka! Panika odveč, vse je dobr pritrjeno, se nimaš kaj guncat, razen če ti je to želja.

Grintovka: torek, 14. junij 2005, ob 17.05 uri

Najlepša hvala za odgovor.

Filip: sreda, 15. junij 2005, ob 8.35 uri

Ljudi na Vršiču nisem štel, bilo jih je pa precej.
Predlanskim sem pridrvel dol po melišču in ko sem se prikazal pri tistem lesenem bifeju, so mi turisti zaploskali :) Èeprav še vedno ne vem, ali zaradi umetniškega vtisa ali zaradi tehnične izvedbe :lol:

Jani Bele: sreda, 15. junij 2005, ob 12.55 uri

Zadnjič smo tudi mi v živalskem vrtu navdušeno ploskali opicam, ki so zganjale vragolije. A ko smo odhajali, so tudi opice začele ploskati. Ne vem zakaj, ne vem zakaj... Za turiste spadamo verjetno v isti rang... Jani Bele

Mitja: četrtek, 16. junij 2005, ob 2.37 uri

Èeprav še vedno ne vem, ali zaradi umetniškega vtisa ali zaradi tehnične izvedbe :lol:
Zakaj jih pa nisi vprašal?

Filip: četrtek, 16. junij 2005, ob 9.08 uri

Èeprav še vedno ne vem, ali zaradi umetniškega vtisa ali zaradi tehnične izvedbe :lol:
Zakaj jih pa nisi vprašal?
Se mi je mudilo na miting z mojo drago, v Tičarjev dom 8)

Marjan: ponedeljek, 4. julij 2005, ob 13.47 uri

Žal je sedaj na Mojstrovko konec tedna po Hanzovi kar naval,tako,da svetujem vzpon med tednom.Varovala v brezhibnem stanju,razen dela jeklenice proti vrhu grebena-izpuljen klin-ampak ni panike.Večji problem so -recimo jim prvopristopniki,ki neusmiljeno prožijo kamenje,tako,da svetujem obvezno čelado!

Filip: petek, 7. oktober 2005, ob 9.58 uri

spleza: "Bom pa z veseljem prebiral vsak tvoj potopisni prispevek(še toliko rajši,če bo ozaljšan v sozvočju z "tehnično slovnico" srca)." [b:b92b37d4f7][size=18:b92b37d4f7]Sleme, Mojstrovka[/size:b92b37d4f7][/b:b92b37d4f7] [i:b92b37d4f7]Dogajalo je v nedeljo, 22.10.200x. Èlanek bodo verjetno prebrali vsaj tisti, ki so imeli resen namen udeležiti se planinskega izleta, pa je ta odpadel zaradi slabega vremena tri zaporedne sobote.[/i:b92b37d4f7] Prejšnji večer budilko nastavim za peto uro, zbudim se ob pol petih in uro izključim, kot polh spim še do pol sedmih. Predvidena tura ni tako dolga, da bi s tem kršil prvo pravilo hoje v hribe*[size=9:b92b37d4f7]1[/size:b92b37d4f7]. Ko peljem mimo Jesenic, je pogled kot na morju: Golica se povsem gola kopa v soncu, Kepa pa se tudi sonči zgoraj brez. Nizka oblačnost se trga, verjetno oblake para Špik s svojimi ostrimi robovi. Na koncu območja skakalnic v Planici k sreči ni nobenega komunalca, da bi mi gnojil; zapornica je odprta in ni treba plačevati najdražje parkirnine v Sloveniji, nato pa pešačiti štiri kilometre do Doma v Tamarju, 1108 m. Nad dolino je oblačen pokrov izrazite modrosive barve. Pod Poncami močno šumi izvir Nadiže, nato se izgubi v produ. Stopim v kočo, da se vpišem v knjigo, kupim kartice in pogledam kelnarco – b.p. Za kočo opazim plinske rezervoarje. Ne bi bilo v Triglavskem narodnem parku naravneje uporabljati drv? Pot na Sleme (predviden čas 2 uri) preko Èrnih vod gre do slapa skoraj po ravnem. Ko sem hodil tukaj prvič, sem slap*[size=9:b92b37d4f7]2[/size:b92b37d4f7] iskal, a ga nisem našel; najbrž je bilo takrat sušno in ga ni bilo. Sedaj pa se levo od steze močno poganja preko niti ne tako črnih skal. Temačnost sledi malo kasneje, ko pot kratek čas vodi po kanjonu. Èelado sem kot običajno pustil/pozabil doma, tu pa slutim nevarnost z obeh strani. Kaj, če mi pade kamen na glavo? Kaj pa, če mi ne?? Srednji del poti je strm, kmalu pridem v sloj nizke oblačnosti. Očitno sem se preveč oblekel, ko slačim odvečne sloje, puhti od mene kot od furmanskega konja. Sicer pa je tudi zračna vlaga stoodstotna. Nazadnje mi je najbolj prav v srajci s kratkimi rokavi. Na višini okoli 1500 m kar padem ven iz megle, že dolgo nisem padel navzgor. Oči zabolijo od jasnega zraka, odboja sonca od Ponc na drugi strani doline in od Jalovčevega kristala. V zloglasnem ozebniku je vidna le še sled snega. Preseneti me slana, saj je bilo zjutraj v Ratečah osem stopinj, na Kredarici pa tri, oboje plus; na delu je očitno temperaturni obrat. Dosežem rob planote Sleme in tablo, ki kaže v dolino: Tamar 1 h 50 min. Gor sem hodil 1 h 25 min. Za časomerilca so verjetno imeli malo hitrejšega polža. Vrh Slemenove špice, 1911 m, je oddaljen še četrt ure. Ob tanko zamrznjenih jezercih je že živahno, danes bo pravi dan za jesenski piknik. Starejši možakar razen nahrbtnika tovori še dva cekarja. Kar dva fotografa imata profesionalne aparate na stojalih in iščeta najprimernejši položaj za sliko Jalovca s kuliso žarečih macesnov v ospredju. Je možno izumiti toplo vodo? Do malice na vrhu Mojstrovke bom kar na viterginih, tu le za kratko [b:b92b37d4f7]sedem dol[/b:b92b37d4f7] in iz nahrbtnika potegnem [b:b92b37d4f7]sedem gor[/b:b92b37d4f7] (7 up). Kmalu zapustim osončeno planoto in po zmrznjenem melišču stopim pod severno steno. Na vzpon se pripravljajo štiri družine z otroki, nekateri so mlajši od desetih let. Pripravljeni so dobro: čelade, samovarovanje in še medsebojna naveza. Hanzova pot je bila pred nekaj leti povsem obnovljena, vstopne lestve od takrat ni več. Ostanki novega snega ne motijo, višina se hitro pridobiva. Dva me prehitita, pa kaj, nista prišla iz Tamarja, ampak iz 500 nadmorskih metrov višjega vršiškega prelaza. Ko me ponovno obsijejo sončni žarki, vem, da sem tik pod vrhom Male Mojstrovke, 2332 m. Zgoraj kljub soncu hladno piha, vsi se oblačimo in iščemo najugodnejše mesto za počitek in malico. Slišati je priljubljen zvok odpiranja pločevink. Reklame se ne sme delati, kaj pa je zakon, se ve. Rumenokljuni rdečenogi črnuhi jadrajo okoli nas in pobirajo drobtinice. Razgled je čist in standardno zanimiv, megla na sončni strani Alp se je dokončno posušila, ločnica med jasnino in nizko oblačnostjo poteka točno po severni meji. Na Koroškem gleda iz megle podrta gora Dobrač nad Beljakom, prepoznavna po oddajnem stolpu v barvah avstrijske zastave. Ko prispe na vrh prva prej omenjenih družin, določimo Grossglockner ter dvojico Viš in Montaž. Spust na prelaz Vršič, 1611 m, je po južni strani morda bolj zoprn kot predhodni vzpon po severni, dolgo poteka po nagnjenih ploščah, posutih z gruščem. Za trud smo nazadnje poplačani s tekom po dolgem melišču, kar z zanimanjem spremljajo tudi civilni*[size=9:b92b37d4f7]3[/size:b92b37d4f7] obiskovalci Vršiča, in to brez-plačno*[size=9:b92b37d4f7]4[/size:b92b37d4f7]. Avto je v Tamarju in ne kaže se valjati po Vršiču. Med vzponom na Vratca, 1807 m, srečujem množice, ki se vračajo s Slemena, nato zaslišim helikopter. Na sedlu spremljam reševalno akcijo, iz dolge navpične razpoke levo od Hanzove poti dvigujejo ponesrečenega plezalca. Helikopter počasi počasi vstopi v grapo, z vijakom zamalo da ne drgne po steni. Kakih deset minut negibno visi v zraku kot kačji pastir, da s škripcem potegnejo vanj reševalca in ponesrečenca*[size=9:b92b37d4f7]5[/size:b92b37d4f7]. Na Vratcih se spusti skoraj do tal, vanj se povzpne vodja reševalcev, ki ga čaka še pisanje zapisnika o nesreči na policijski postaji. Prisotni si glasno oddahnemo in pohvalimo pilota in GRS. V kotanje za Mojstrovko sonce ne posije in slana ali vsaj rosa ostaneta cel dan, pot je spolzka. Na poti v Tamar preko Grla ni gneče, na vstopu v hudourniško grapo dohitim še tri planince, deležni smo zadnjega današnjega sonca. Pogled z vrha Grla je rahlo grozljiv, a spodaj v podaljšku izteka, že v senci, vabita koča v Tamarju in parkiran avto. Za markacije se ne menim, saj je smer jasna, raje izkoristim vsako priložnost drsanja po grušču in kratkih meliščih. Spodaj na cesti se ozrem, oni trije so komaj na polovici. Parkirni prostor je 50 m pod kočo, če se kar odpeljem, ne bom naredil niti koraka po isti poti v celem dnevu. Vendar imamo planinisti*[size=9:b92b37d4f7]6[/size:b92b37d4f7] običaj zašpiliti klobaso. Kava in šveps, to je prava kombinacija za osvežitev pred vožnjo domov. Ko peljem po cesti pod Grlom, je trojica končno na širokem vznožju melišča. [size=9:b92b37d4f7]*1 Od doma se odpravi zgodaj! *2 Slap je podrobno opisan v Ramovševi knjigi Slapovi v Sloveniji, kot tudi izvir Nadiže. *3 V nedeljskih oblekah. *4 Namerno z vezajem. *5 Kasneje iz časopisja izvem, da poškodbe niso bile hude. *6 Nekaj planinskih činov, od višjega proti nižjemu: planinist, šodrovec, copatar. [/size:b92b37d4f7]

spleza: petek, 7. oktober 2005, ob 12.19 uri

:D .

DASO: nedelja, 19. februar 2006, ob 20.54 uri

KAKŠNA JE POLETI TURA NA MOJSTROVKO PO JUŽNI STRANI

Vlajko: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 8.31 uri

Poleti je Mala Mojstrovka z južne strani eden najlažje dostopnih dvatisočakov, dostop iz Vršiča je prav kratek. 8)

tanjica: sreda, 1. november 2006, ob 17.15 uri

Po res lepi Krofički, je pršu še en dvatisočak. Sicer mi Mojstrovka ni tako prirasla k srcu, ampak sama pot po vseh tistih skalah... Najprej je bil plan po južni strani, nato pa je obveljala pobožna želja prijatelja, ki si je želel malce več adrenalina. ko sm jaz vidla, kam bom mogla prilest, me je kar malo stisnlo, ko pa sem začela ... ej božansko!! Pot sploh ni tak zahtevna, kot zgleda, res da je malo izpostavljena, ampak jaz sm bla sredi tistih skal tak dobre volje, kot že dolgo ne. Na vrhu pa res lep razgled na gore levo in desno. Res lepo, ampak - kot pravijo - prvega ne pozabiš nikoli :D :D :D

CarpeDiem: petek, 17. november 2006, ob 15.27 uri

Èe se osvaja mojstrovko, se splača it še na Veliko in na Zadnjo Mojstrovko, ki sta vsaka samo še dodatnih 20 minut daleč, pa pol imaš ful tak občutek, da si res nekaj dosegu! 8) Men osebno je najbl fajn vzpon s severa (včasih je bla lojtrca) po Hanzovi, spust pa potem proti jugu po tistem melišču! :!: