Brez naslovaNejc: nedelja, 19. junij 2005, ob 17.11 uri; ogledov: 0 V soboto smo opravili omenjeno turo, tudi desetletni sin in bilo je čudovito.
Vsem, ki ste pomagali z nasveti, predvsem Filipu, se najlepše zahvaljujem in vam želim obilo užitkov v naših prekrasnih gorah.
Nejc |
Odgovori | | |
|
Nejc: torek, 14. junij 2005, ob 16.40 uri Zanima me težavnost in stanje poti na Stol iz avstrijske strani po severni steni. Prav tako vas prosim za opis najlažjega dostopa z avtom do izhodišča. Hvala vsem za pomoč.
Lep pozdrav
Nejc |
|
krist2: sreda, 15. junij 2005, ob 1.01 uri Najlažji pristop je po moje iz Valvazorjevega doma. Od tod potekata 2 poti. Vzpon do Prešerneve koče traja pri prvi 2,5 uri, pri drugi pa 3 ure. Od koče do vrha je še 15 minut. Do Valvazorjevega doma prideš tako, da na koncu Most pri Žirovnici zaviješ navzgor (iz smeri Ljub. - Jesenice v desno), nato na križišču zopet desno in po slabem kilometru, tik po manjšem makadamskem parkirišču, v levo, mimo pašnika polnega krav. Po tej makadamski poti še okoli 8 km do Valvazorjevega doma.
Pristop od Planinskega doma na Zelenici traja 3,5 ure, iz Celovške koče pa okoli 2 uri. |
|
xmovc: sreda, 15. junij 2005, ob 8.42 uri Pristop po katerem sprašuješ je opisan v vodniku A.Mašera: 50 Zavarovanih poti, za Stritarjevih 111 pa nisem prepričan. Bom pogledal. |
|
Filip: sreda, 15. junij 2005, ob 8.58 uri Vprašal si za severni pristop. Èez Jezersko se zapelješ do Drave in nato levo ob njej do Bistrice v Rožu - če še ni dvojezičnih tabel, bo pisalo Feistritz im Rosenthal. Tam zaviješ levo proti Karavankam oziroma v Medji dol - Bärental (tam ima veliko posest slavni Haider, ampak nič bati, ne grize, medvedov pa tudi že dolgo ni več v "medvedji dolini" (spet ti medvedi!!!)). Pripelješ se še kar visoko do velikega parkirišča, cesta je sicer še naprej, vendar zaprta z rampo. Sledi slaba ura krevsanja po omenjeni cesti, nato te markacije usmerijo desno navzgor po velikem in grobem melišču. Na vstopu v steno imaš lesene lojtre in štenge, seveda tudi zajle, stope in kline, skratka nema da nema.
Ta razčlenjeni teren se kmalu konča in nato do vrha ni kakšnih posebnosti, težav pa itak ni. Pred par leti so del poti preusmerili, morda boš kje opazil s sivo barvo preštrihane oznake. Prej je bila vmes ena strma gladka plošča, čez katero so nekateri malo cvikali.
Fino je, ker si za razliko od pristopa z naše strani večinoma v senci. Za povratek svetujem krožno pot, od Prešernove koče oziroma malo više se usmeriš proti vzhodu skozi ogromno dolino, ki ji zdajle ne vem imena. Sledi malo vzpona (lahko mimogrede skočiš še na Vrtačo) in nato spust do Celovške koče – Klagenfurterhütte ter seveda nato še do parkinga. |
|
Vlajko: sreda, 15. junij 2005, ob 9.18 uri Filip, super, tako opis kot namig povratka. :!:
Zadevo bi dopolnil le z opozorilom, da je nekaj mest izjemno nevarnih glede padanja kamenja, če so planinci nad vami, zato je čelada zelo zaželjena. Tehnično gledano pa je ta "ferata" en sam (relativno) nezahteven užitek. :D |
|
Filip: sreda, 15. junij 2005, ob 10.46 uri @Filip: greš preko Ljubelja!
Uh huh, hvala za popravek. Ne vem, kaj sem mislil, očitno nič. |
|
msimerl: sreda, 15. junij 2005, ob 13.37 uri Leve ferate sploh ni več in je po stari varianti (iz 50 plezalnih) prepovedano hoditi, tako da se sedaj izogneš prečkanju melišča, sam začetek pa je kar konkreten in moraš imeti kar nekaj moči tudi v rokah. pa obilo užitkov. |
|
Slavko: sreda, 15. junij 2005, ob 13.54 uri Lani sem šel z družino [url=http://www2.arnes.si/%7Ejkrzic1/album17.htm] (slike)[/url] brez težav tudi hčerki (krožna čez Celovško kočo) |
|
Nejc: nedelja, 19. junij 2005, ob 17.11 uri V soboto smo opravili omenjeno turo, tudi desetletni sin in bilo je čudovito.
Vsem, ki ste pomagali z nasveti, predvsem Filipu, se najlepše zahvaljujem in vam želim obilo užitkov v naših prekrasnih gorah.
Nejc |
|
mihaslo: nedelja, 7. avgust 2005, ob 17.55 uri V petek sem opravil omenjeno turo in moram reči, da je spremenjena pot najzahtevnejša prav do lesenih lojter, oz. do kraja kjer je bil včasih vstop v steno. Je pa to lepa tura, ne prezahtevna in bistveno bolj zanimiva kot iz naše strani.
Lp, |
|
bbrane: sreda, 21. september 2005, ob 17.22 uri V petek sva bila z zeno na Stolu po severni strani-Ko sva krenila iz parkirisca je bil stol lepo obsijan.Ko sva prisla gor pa skoraj zimske razmere (brez snega),mraz mocen veter ,megla.
Pot je cudovita ,dobro varovana .Na zacetku zahteva malo vec koncentracije in pazljivosti zaradi gladkih in mokrih sten.nato pa se pot unese in ni zahtevna.Z zeno sva vseeno na zacetku uporabila samovarovalni komplet,nato pa sva ga slekla.
Vrnila sva se mimo Celovske koce do parkirisca. Kar dosti voznje iz Primorske za tak potep vendar je Stol vreden obiska. |
|