FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

matic: torek, 5. julij 2005, ob 9.47 uri; ogledov: 0

zanima me opis poti komna -krn-peski

matic: torek, 5. julij 2005, ob 9.47 uri

zanima me opis poti komna -krn-peski

Filip: torek, 5. julij 2005, ob 10.49 uri

zelo lepa pot

marfi: torek, 5. julij 2005, ob 22.23 uri

Res lepa. Predvsem, če štartaš s Komne. :) No, nekoliko me moti zaporedje Komna- Krn - Peski, saj bi jaz raje šel Komna - Peski - Krn.

bbugari1: četrtek, 7. julij 2005, ob 21.58 uri

Jako lijep put. Preporučam. Od Komne mimo Koče pod Bogatinom napreduješ po širokom putu prema Bogatinskom sedlu. Dalje se spuštaš do konte Za Lepočami gdje se nalaze napuštene vojničke stavbe. Tu skreæeš lijevo prema SPP-u po kojem nastavljaš prema Peskima. Zanimljivo je da se radi o putu koji su koristili Austrijanci za vrijeme 1. svjetskog rata (1915.-1917.) za opskrbu uskog dijela fronta od Planine Golobar do Rdečega Roba. Željeznica je bila povučena do Ukanca, zatim žičara do Komne (postoji i danas), a dalje se vojnička oprema ovim putem i sistemom žičara dopremala do Peskih gdje je postojalo veliko vojničko naselje čiji se ostaci vide i danas. Kod spomenika austrijskim vojnicima (vidljiv izdaleka!!!) skreæeš desno preko ruba Peski i napreduješ položenim putem prema sedlu Prag i Batognici. Prolaziš pored ostataka oksidiranih komada željeznog alata, posuða, oružja i granata. Dalje možeš preko vrha Batognice ili po sjevernom ostenju. Preporučam 1. varijantu jer prolaziš pored kaverni i zidanih stepenica - ostataka krvavog boja koji se tu vodio 2 godine za nekoliko metara terena. Nalaziš se na nekadašnjoj liniji fronta na kojoj su se vodile nevjerojatne bitke izmeðu talijanske i austrijske vojske (u kojoj je poginulo i dosta Južnih Slavena, posebno Slovenaca). Nakon strmog spusta na Krnsku škrbinu blizu si vrha Krna i Gomiščkovog zavetišča. Nemojte zamjeriti na povijesnim podacima, ali pored velikog broja lijepih planinskih puteva ovaj karakterizira ta krvava i mučna povijest koja se još uvijek može neposredno doživjeti i osjetiti. Pozdrav.

marfi: četrtek, 7. julij 2005, ob 22.32 uri

Mogoče samo še nekaj misli ob zgornjem opisu: - kasarne Za Lepočami so zgradili Italijani po prvi svetovni vojni. v Malem Lepoču je cel bunkerski sistem, Dom Klementa Juga v Lepeni je italijanska kasarna iz leta 1936, pot, po kateri hodiš pa je avstro-ogrska - Tole, da so po bohinjski poti oskrbovali del fronte med Golobarjem in Rdečim robom, ne drži. Na AO strani je bila fronta po poveljevalni, organizacijski in preskrbovalni plati razdeljena na koroški in soški del. Koroško bojišče je segalo do Šmohorja, Batognica s Peski pa je bila že v soškem delu bojišča. Tako je bilo skoraj cel čas soške fronte, razen mesec pred prebojem in v zimi 1915/1916, ko je celo Krnsko pogorje vse do Tolmina začasno spadalo pod Koroško bojišče. V skladu s tem je bilo urejeno tudi oskrbovanje, kar je lepo razvidno s priložene skice iz knjige Waltherja Schaumanna "Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo 1914-1918". [URL=http://img271.imageshack.us/my.php?image=zicnice38ko.gif][img:21192de749]http://img271.imageshack.us/img271/744/zicnice38ko.th.gif[/img:21192de749][/URL] Več o oskrbovanju soškega dela fronte z gorenjske strani pa si lahko preberete v knjigi Tomaža Budkoviča "Bohinj 1914 - 1918 - Med fronto in zaledjem". http://www.bohinj.si/soska_fronta/bohinj_kot_zaledje_soskega_bojisca_si.html

Mitja: petek, 8. julij 2005, ob 3.02 uri

Še manjši popravek na zapis bbugari1. Na soški fronti so se bile bitke med italijansko in avstro-ogrsko vojsko (in ne avstrijsko). Nenamerna napaka, a vseeno, ne spreminjajmo zgodovine (v tem primeru tudi Slovencem v škodo).

spleza: petek, 8. julij 2005, ob 3.15 uri

Bravo Mitja.

Mitja: petek, 8. julij 2005, ob 5.09 uri

Mimogrede, marfi, morda veš, ali je danes še kje moč zaslediti ostanke ozkotirne železnice Bohinjska Bistrica-Zlatorog?

marfi: petek, 8. julij 2005, ob 10.55 uri

Ozkotirno konjsko železnico so postavili kar po južnem delu obstoječe ceste, zato posebne trase niso potrebovali. Cestne ovinke so sekali edino na Koku, pri Sv. Janezu in pri Sv. Duhu. No, vodno zajetje pod slapom Savica lahko tudi štejemo med ostanke ozkotirne železnice, saj so leta 1917 progo elektrificirali. Pa mogoče še manjši "popravek": Na soški fronti so se bile bitke med italijansko in avstro-ogrsko vojsko (in ne avstrijsko).
Èe smo natančni, bi morali zapisati, da so na soški fronti poteki boji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dvojna monarhija je imela skupne vojaške enote in še vsaka svoje, ki pa so med vojno bile pod skupnim poveljstvom. Vsekakor pa je prav, da se govori o avstro-ogrskih enotah in ne avstrijskih, čeprav so greben med Kalom in Vrati izgubile madžarske enote. ;)

Mitja: sobota, 9. julij 2005, ob 3.44 uri

Dodajam popravek na popravek: Boji so potekali med italijanskimi na eni ter avstro-ogrskimi (pod skupnim poveljstvom ) in nemškimi enotami na nasprotni strani.

marfi: sobota, 9. julij 2005, ob 3.54 uri

Pa naj še malce popravim popravek na popravek - ko so v 12. ofenzivi sodelovale nemške enote, se je bolj bežalo. :) In to daleč od poti Komna - Krn ...

Mitja: sobota, 9. julij 2005, ob 4.10 uri

Zgornje je bolj dodatek k popravku na popravek...

marfi: sobota, 9. julij 2005, ob 4.15 uri

Poskus priti nazaj v temo je res dodatek na popravek. :lol:

Mitja: sobota, 9. julij 2005, ob 4.42 uri

Naslednjič poskusi biti bolj prepričljiv .

marfi: sobota, 9. julij 2005, ob 4.48 uri

Na to pa nimam kaj dodati. :|