FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Anonymous: četrtek, 22. julij 2004, ob 8.45 uri; ogledov: 0

Živ! Ali je te dni kdo hodil na Mišelj vrh in Mišeljski konec ? Èe je, kakšne so razmere (s snegom)? Hvala.

Anonymous: četrtek, 22. julij 2004, ob 8.45 uri

Živ! Ali je te dni kdo hodil na Mišelj vrh in Mišeljski konec ? Èe je, kakšne so razmere (s snegom)? Hvala.

aaandrej: četrtek, 7. september 2006, ob 16.15 uri

Ali je kje podroben opis poti na Mišelj vrh? Prosim, napišite. Hvala, Andrej

vijolica: četrtek, 7. september 2006, ob 21.01 uri

V zadnji izdaji planinskega vodnika Julijske Alpe Tineta Miheliča sem našla opis, ne vem, če je ravno podroben. To že imaš?

Tejtej: četrtek, 7. september 2006, ob 21.29 uri

Opis je v Stritarjevih 111 izletov. V grobem, pri Vodnikovem domu prečkaš Velo in Malo polje, zapustiš markirano pot in vstopiš v Mišeljsko dolino, potem pa poiščeš pot na greben (sem jo najprej zgrešil, ker sem zagrabil za prvi odcep, ki je izgledal kot pot). Dejansko je ta potka kar solidno vidna. Greben do Mišelj vrha ni problematičen, do Mišeljskega konca pa nisem prišel, ker me je pregnal dež.

marfi: četrtek, 7. september 2006, ob 21.51 uri

V Habjanovih Manj znanih poteh je opis variante čez Koštrunovec.

aaandrej: nedelja, 1. oktober 2006, ob 21.17 uri

Mišelj vrh sobota 30.9.2006 Nekaj utrinkov z ture na Mišelj vrh Pot sva začela na koncu ceste pod planino Konjščico. Sprehodila sva se do same planine in nadaljevala proti "Jezercam", se povzpela na Studorski preval in po krajšem spustu krevsala okoli Tosca proti "Vodniku". S Slovenske geološke poti sva skrenila levo (smer Dolič) in kmalu zavila še enkrat levo proti "Kardeljevi" koči. Pri koči sva postala in uživala v prečudovitih razgledih. Ob koči je iz drevesnega štora izdelan pravi fotelj in ko sediš na njemu, gledaš proti Triglavu. Midva sva imela čast, da je bil očak brez meglic in z daljnogledom sva lahko opazovala planince, ki so se vpenjali proti vrhu ali so na njem že bili. (Kardelj je že vedel, kje je treba postaviti kočo) Najino turo sva nadaljevala proti "Malemu polju" in naprej proti Planini pod Mišelj vrhom, kjer je prav žalostno videti, kako propadajo stanovi, ki so v drugih časih nudili streho pastirjem in živini, ki so preživljali poletne mesece na tem območju. Lepo shojena in označena pot se vije naprej proti Mišeljskem prevalu (obvestilna tabla) in nadaljevala sva po njej seveda z pogledom v desno, kjer se je kazal najin cilj, 2350 metrov visoki Mišelj vrh. Iskala sva neoznačeno pot proti vrhu. Nisva je našla, čeprav sva vedela, da mora biti. Vzpenjala sva se po označeni poti in se ustavila šele ob skali, kjer je bila oznaka smeri za planino Laz. Ta podatek naju je opomnil, da sva odšla predaleč. Imela sva srečo, da je GSM signal "deloval" , in da sva s pomočjo prijatelja, ki je že prehodil najino današnjo turo našla neoznačeno, a kar v redu shojeno stezo proti Mišelj vrhu. Steza je pokazala smer, ki je sicer dobro vidna, proti strmemu travnatemu pobočju pod Mišelj vrhom. Vrh tega grebena je na kartah imenovan "Na nizkem". Greben je prepaden proti Velski dolini, najina pot pa se je nadaljevala desno, po grebenu nad Velsko dolino do končnega cilja. Na vrhu je precej prostora, žig in skrinjica z vpisno knjigo. Naj omenim, da žig in skrinjica nista skupaj. Ob poti navzgor sva srečala en starejši par in enega posameznika, na vrhu pa je bil še en par. To pa smo verjetno tudi vsi sobotni obiskovalci Mišelj vrha. Od avtomobila pa do vrha sva porabila dobrih 5 ur, vključujoč tudi najino zablodo od planine pod Mišelj vrhom. Tudi vreme nama ni naklonilo lepih razgledov. Megle so se podile sem in tja ter naju naanjale nazaj v dolino. Ob povratku sva ugotovila, kje sva spregledala smer. Pot resda ni vidna, so pa postavljeni štirje možici, ki pa nama niso padli v oči. Za morebitne nadaljne obiskovalce tega konca Julijcev v pomoč, možici so postavljeni ob desni zelo kmalu potem, ko označena pot zapusti planino pod Mišelj vrhom (še pred vzponom). Sprehodila sva se do Vodnikove koče. Zadnji vzpon pred domom ni bil povsem nedolžen. Tam je bilo vse polno Èehov, ki so prihajali in odhajali ter tudi tam prebivali. Z eno mladenko (Jana po imenu) sem se kasneje na Studorsem prevalu tudi pogovarjal. Povedala mi je, da pri njih spremljajo vremeske napovedi za Julijce in se ob predvidenem stanovitnem vremenu trumoma odpravljajo v naše loge. Letošnji september je bil zares "vremensko" bogat. Povedala je tudi, da izbirajo cenejša prenočevanja. Moj prijatelj Marko in moja malenkost, Andrej sva najino turo zaključila na izhodišču po približno desetih urah. Poglavitna izkušnja, ki jo lahko napišem je, da se je za pot po neoznačenih poteh potrebno zares dobro informirati, še posebej velja slednje, če orientacijo ovira megla, ki ne omogoča razgleda. Pozdrav, Andrej

stari istrijan: nedelja, 31. avgust 2008, ob 19.52 uri

Miselj vrh sem imel dalj casa v nacrtih.Zamegljen vrh Triglava viden od Vodnikovega doma je dolocil: ne Triglav,Miselj vrh. V spominu sem obudil jedarnat Mihelicev opis (Julijske Alpe, izdaja 2003) in sestopil na Velo polje.Nadaljeval sem ob meandrih potoka na Malem polju in ob markacijah prispel v kotanjo z idilicnim (presihajocim?) jezercem.Po tem ko sem nekaj casa obcudoval igro odsevov na gladini sem nadaljeval pot na zasanjano planino Pod Miselj vrhom. Kmalu za planino je odcep z markiranega na nemarkiran del poti. Odcep je oznacen z mozicem. Pot se nadaljuje v strmi,na SZ usmerjeni zleb. Steza ni vidna takoj.Pojavi se po nekajminutnem vzpenjanju in pripelje v zaplato rusja.Sredi rusja je slabse vidni odcep v levo po katerem sem nadaljeval. Po slabih pol ure strmine se steza polozi in kmalu sem pred sabo zagledal puscobni zatrep Miseljske doline, z desne strani pa vmesni cilj, sedlo na grebenu zahodno od Miselj vrha. Pogosto postavljeni mozici oznacujejo pot do pod sedlo.Vrsni del pod sedlom ni oznacen. Smer je jasna in lahko prehodna.Greben od sedla do vrha me je, ceprav lahek, z zracnostjo in globoki pogledi na Velsko in Miseljsko dolino adrenalinsko pozivel. Po enourni predstavi meglenih kulis in pojavljajocih se vrhov sem sestopil po isti poti.Okrepcilo z enkratnim kislim mlekom v sirarni na Velem polju in povratek v dolino. Pot na Miselj vrh je po "Bohinjsko" lepa.Edina bitja katera sem srecal na nemarkiranem delu poti so bili gamsi.Priporocam ljubiteljem gorske samote.Ceprav je lahka ni za vrtoglave. Slike: http://www.moj-album.com/album/13382384/