FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: torek, 19. julij 2005, ob 22.28 uri; ogledov: 0

18.07.2005 Bukovnik-Grohot-zavarovana pot na vrh Raduhe. Varovala bp. Nato preko planine Arta v Snežno jamo. Iz jame na kočo na Loki in nato na planšarijo Javorje. Od tod proti prelazu Bela peč, kjer je vmes ob robu ograje in ceste, na vmesni planini Vodol, zbledel kovinski smerokaz, ki kaže za Smrekovec, vzpon na prelaz in potem še samo navzol, do odcepa, ki vodi na Veliki Travnik. Od tod pa po dolgočasni gozdni cesti, ki ji nikoli noče biti konca. Po nekaj nezanimive hoje smerokaz v gozd za Èrna na Kor. in po gozdni stezi vedno nižje v dolino Bistre. Èe odštejem tisto pot, ki se vije ves čas po višini 1400m, je zadeva zelo prijetna. Aja, edina finta še je, da avto ostane na kmetiji Bukovnik, za kar pa potrebuješ še dve uri hoje iz doline Bistre ali pa, da ti ga nekdo dol pripelje. Za to pa že moraš imeti takšno srečo, da najdeš vmes med potjo nekoga, računaj dva, ki gresta iz koče na Loki čez Durce v Grohot in potem k Bukovniku in nato še v dolino Bistre. Težka varianta, da ju najdeš. Razen če malo čaraš in ti je sreča za trenutek naklonjena. Mi smo sicer imeli to srečo, da smo zadevo na tak način tudi zastavili čeprav, bi prevoz še vedno ostal na Bukovniku in bi morali ponj, pa se je obrnilo drugače tako, da je prav tista prej omenjena zgodba o dveh ljudeh, ki gredo čez Durce uspela. Sicer pa, deset otrok, pet spremljevalcev, 2800m višinskih in 12 ur hoje, vključno s počitki in dve uri, ki nam jih je vzela snežna jama. Lep dan, super sprejem na planini Javorje, zastonj kislo mleko in kufe. Otroci so se poigrali z mladiči Brak jazbečarke, še malo večji otroci pa so lovili prasca, ki bi lahko pristal na ražnju. No, pa neke travice so bile namočene na žganju, ki baje pomagajo za čisto vse.

hari: torek, 19. julij 2005, ob 22.28 uri

18.07.2005 Bukovnik-Grohot-zavarovana pot na vrh Raduhe. Varovala bp. Nato preko planine Arta v Snežno jamo. Iz jame na kočo na Loki in nato na planšarijo Javorje. Od tod proti prelazu Bela peč, kjer je vmes ob robu ograje in ceste, na vmesni planini Vodol, zbledel kovinski smerokaz, ki kaže za Smrekovec, vzpon na prelaz in potem še samo navzol, do odcepa, ki vodi na Veliki Travnik. Od tod pa po dolgočasni gozdni cesti, ki ji nikoli noče biti konca. Po nekaj nezanimive hoje smerokaz v gozd za Èrna na Kor. in po gozdni stezi vedno nižje v dolino Bistre. Èe odštejem tisto pot, ki se vije ves čas po višini 1400m, je zadeva zelo prijetna. Aja, edina finta še je, da avto ostane na kmetiji Bukovnik, za kar pa potrebuješ še dve uri hoje iz doline Bistre ali pa, da ti ga nekdo dol pripelje. Za to pa že moraš imeti takšno srečo, da najdeš vmes med potjo nekoga, računaj dva, ki gresta iz koče na Loki čez Durce v Grohot in potem k Bukovniku in nato še v dolino Bistre. Težka varianta, da ju najdeš. Razen če malo čaraš in ti je sreča za trenutek naklonjena. Mi smo sicer imeli to srečo, da smo zadevo na tak način tudi zastavili čeprav, bi prevoz še vedno ostal na Bukovniku in bi morali ponj, pa se je obrnilo drugače tako, da je prav tista prej omenjena zgodba o dveh ljudeh, ki gredo čez Durce uspela. Sicer pa, deset otrok, pet spremljevalcev, 2800m višinskih in 12 ur hoje, vključno s počitki in dve uri, ki nam jih je vzela snežna jama. Lep dan, super sprejem na planini Javorje, zastonj kislo mleko in kufe. Otroci so se poigrali z mladiči Brak jazbečarke, še malo večji otroci pa so lovili prasca, ki bi lahko pristal na ražnju. No, pa neke travice so bile namočene na žganju, ki baje pomagajo za čisto vse.

marfi: sreda, 20. julij 2005, ob 22.54 uri

Te zgodbe o prestavljanju avgta vašem koncu sem pa že večkrat slišal. Pohvalno.