FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: petek, 5. avgust 2005, ob 1.13 uri; ogledov: 0

Mene pa zanima, če ima mogoče kdo kake informacije o tem, kaj se zadnje cajte dogaja s potjo Kokrsko sedlo - Kalška gora (mislim direktno in ne ono okoli). Ko sem jo preplezal leta 1998 je bila uradno zaprta, vendar pa je bila lepo prehodna (samo čisto spodaj so bile jeklenice stare in propadle, že nekje od sredine stene naprej pa skoraj čisto nove). So jo med tem časom že obnovili ali pa so jo dokončno opustili? Èe ta drugo, kako je z njeno prehodnostjo danes? Hvala in LP!

mariborcan: petek, 5. avgust 2005, ob 1.13 uri

Mene pa zanima, če ima mogoče kdo kake informacije o tem, kaj se zadnje cajte dogaja s potjo Kokrsko sedlo - Kalška gora (mislim direktno in ne ono okoli). Ko sem jo preplezal leta 1998 je bila uradno zaprta, vendar pa je bila lepo prehodna (samo čisto spodaj so bile jeklenice stare in propadle, že nekje od sredine stene naprej pa skoraj čisto nove). So jo med tem časom že obnovili ali pa so jo dokončno opustili? Èe ta drugo, kako je z njeno prehodnostjo danes? Hvala in LP!

mariborcan: torek, 9. avgust 2005, ob 23.08 uri

Hmm, kaj res noben ne pozna stanja al ste samo spregledali temo? :(

marfi: sreda, 10. avgust 2005, ob 8.57 uri

Pot je uradno opuščena, o prehodnosti pa ti ne bi znal povedati. Najbrž so kje v sredini nove jeklenice, ker po steni običajno vodijo tečajnike za C kategorijo. Ampak - poti v registru ni in uradno ne obstaja.

mariborcan: nedelja, 4. september 2005, ob 6.12 uri

Ampak - poti v registru ni in uradno ne obstaja.
Hm, katera pa je potem pot, ki je [url=http://www.pzs.si/obvestila/04junij/1januar2005/kataster_14_1_05.doc]v tem uradnem katastru[/url] omenjena pod stevilko 66??? V [url=http://www.pzs.si/koce/excel/Kataster_poti_spremembe_do_marca_2005.xls]teh spremembah[/url] pa tudi ni omenjeno, da bi bila opuscena...

marfi: nedelja, 4. september 2005, ob 9.08 uri

Takole ti bom napisal. Za vse poti okoli Kamniške Bistrice je pred leti skrbelo PD Kamnik. O poti na Kalško goro je M. Bradeško že pred leti zapisal naslednje: Zgodba je taka. Ko so pot pred leti na novo opremljali (od spodaj navzgor), je nekje na sredini zmanjkalo denarja (informacije niso uradne), zato so (mislim da Kamnicani) prosili PZS, da malo pripomore. Ker ni dala denarja, so rekli OK, nabili zgoraj in spodaj tablo in stvar je bila koncana.
Od takrat je pot tudi uradno opuščena (pozna osemdeseta). Ko so po ustanovitvi novih društev prerazporejali zadolžitve (vsako PD naj bi skrbelo za nekaj poti), se je očitno pot spet pojavila v seznamu, ampak samo na seznamu. Spremembe v [i:6b4bf5d048]spremembah[/i:6b4bf5d048] ni, ker se status poti med januarjem in marcem ni spremenil. Se pravi, da poti uradno ni oz. je opuščena, kar pa še ne pomeni, da je kdo ne vzdržuje v privatne namene. Očitno je nekomu v interesu, da je tako. Že neprimerno manjši "uradni" seznam koč in društev škripa, kaj ne bi kataster poti.

Tomaž: nedelja, 4. september 2005, ob 21.56 uri

Od Žagane peči sem se povzpel po lovski poti na Kalško goro. Zelo prijetna tura, iskanje prehodov zgoraj po ruševju pa tudi ni težko. Žal mi je megla prekrižala načrte, zato sem sestopil na Kokrsko sedlo in od tam nazaj v dolino. Bo pa drugič več sreče!

Irena: petek, 9. september 2005, ob 14.35 uri

Na Kalški gori sva bila 6.9. - popoldanska turica. Tudi najin namen je bila opuščena pot. Pred leti sem jo prelezla in takrat je bil spodaj na skali še napis v smislu Opuščena pot, Prepovedano. Zdaj ga ni, in midva sva odcep od markirane zlahka zgrešila in se na vrh povzpela kar po markirani. Jezilo me je, da nisem našla stvari, ki bi jo morala poznati :oops: Z vrha sem k sreči opazila, kje ta pot gre. Kljub začetnemu negodovanju prijatelja , sva se spustila po njej. Poti sicer ni, zajle so vse potrgane, vendar je v steni še dovolj (res čvrstih) klinov. Pozor le na ostanke jeklenice, ki ponekod onemogočajo, da bi kline uporabil ne da bi na njih pustil svojo kožo. Najtežji je kamin v zgornjem delu, ki pa je skoraj "ježek" toliko klinov premore. Ponekod so še vidne zelo obledele markacije, sicer pa je najbolje slediti klinom. Ostanki zarjavele žice se vlečejo po tleh (ni več pritrjena). Nekje na sredi stene je zvitek še dokaj nove jeklenice. Ne vem, ali naj to pomeni, da mislijo pot obnoviti? Tudi če jo bodo, ni ravno za vrtoglave. Lepa pot, ampak le za izkzušenega. Èelada priporočljiva, posebej pri spustu. Uživajte!

mariborcan: ponedeljek, 12. september 2005, ob 12.25 uri

Irena, hvala za informacije. Povedala si vse, kar me je zanimalo. Je pa ocitno stvar od mojega obiska leta 1998 kar precej propadla ali pa so jo celo namenoma unicili. Takrat je bil nezavarovan oziroma slabo zavarovan (zarjavele in razcefrane jeklenice) le spodnji del, od nekje sredine stene (tu strmina malo popusti - tako nekako imam v spominu) do vrha pa so bile jeklenice nove, nic potrgane in dobro napete. Kamina, ki ga omenjas, se spomnim. Takrat je bil se zelo dobro zavarovan - poleg stevilnih skob (ki so ocitno ostale do danes; no, meni takrat niti niso bile posebej vsec, saj so plezanje naredile prelahko in premalo zanimivo, danes pa, ce so jelenice potrgane, brez njih verjetno vec nebi slo) so bile takrat tudi kvalitetne jeklenice. No, upam, da bodo pot obnovili in da bomo lahko spet uzivali na njej (meni se je pot, ceprav kratka, zdela zelo lepa in vredna obiska). Ceprav trenutno stanje ocitno ne kaze na to... :? Morda edino se to - koliksne konkretno so, ob trenutnem stanju poti, tezave? Se da brez vrvi ali je brez varovanja stvar prevec tvegana?

Irena: torek, 13. september 2005, ob 8.39 uri

Tudi jaz sem tam hodila enkrat pred letom 2000. Navzgor, pa vendar z bistveno manj šodrarskimi izkušnjami se mi je takrat zdekla vsa zadeva težja klju časovni oddaljenosti. Za izurjenega planinca, ki zna dobro uporabljati tudi roke, ne bi smelo biti pretežko. Èe megle ni, se "pot" lahko lepo sledi, saj se vedno vidi za vsaj dva klina vnaprej. Za oceno nisem morda najbolj kompetentna, vendar mislim, da težave ne presegajo slabe II. Zame osebno je najtežji prav srednji, položnejši del, saj so tam klini redkejši (predaleč za nas kratke :cry:), pod nogami pa se vse "rola". Varovanje - odvisno od lastnega občutka; midva se nisva. Jeklenice za morebitno samovarovanje pa tako ali tako ni.

tič: nedelja, 25. september 2005, ob 10.26 uri

Kalška gora in Kalški greben iz Kokrskega sedla po markirani poti je zanimiva tura z lepimi razgledi,predvsem pa mir in daleč od "avtoceste" do Kokrskega S. .Je dobro varovana na mestih, kjer je to potrebno. Priporočam, vsem (Kalški greben), ki nimate težav s strmino in pogledom navzdol. P.S. Ali zna kdo razložiti, zakaj so poimenovali nižji in lažje dostopen del GORA, višji (iz omenjene strani) težje dostopen pa GREBEN ?

Brezovar: torek, 8. november 2005, ob 10.10 uri

Naj na kratko opišem zelo neprijetno izkušnjo, ki se mi je zgodila 15 septembra tega leta, ko sva s prijateljem poskušala direktno linijo iz tistega manjšega sedelca pod malo Kalško goro. Imel je še staro karto Grintovcev - sivih, modrih in belih barv. Seveda je bila označena lepo markirana pot in rekla sva, zakaj pa jo ne bi ubrala, saj bi s tem profitirala kar nekaj časa. A že od samega začetka je bilo nekaj sumljivo. Začetek je bil sicer še kar lagoden, vendar pa so bile markacije skoraj da docela sprane in niti ene same jeklenice ni bilo; to so bili prvi vtisi. Ko sva se nekako poskusila prepričati, da bo kasneje bolje, pa je šlo vse skupaj samo še na slabše. Kakšnih 10 minut hoje od sedelca naletiva na skok - seveda nevarovan. Po skoku pa nekako deluje da bo šlo naprej lažje. A temu ni bilo tako. Ko nekako preplezava skok ugotoviva, da bi bilo nadaljevanje ture nesmiselno in nevarno. Pa še megla se je spustila po žlebu. Tako sva se torej vrnila nazaj do sedelca in se odločila za bolj prijazno in navsezadnje tudi za edino pravo markirano pot. Kaj reči ob taki izkušnji. Menim, da bi bilo smotrno zabiti v zemljo kak kol in gor pribiti tablo z napisom: Ta pot je opuščena (zaprta). Kajti precej lagoden začetek, te lahko kaj kmalu spravi v neprijeten položaj. Na novi karti Grintovci ta pot ni označena kot markirana. Simon Brezovar

emšovka: torek, 8. november 2005, ob 11.04 uri

pred leti je na začetku poti bil tak napis. vsekakor pa je vedno treba upoštevati, da se stanje speminja, in zato imeti dokaj nov zemljevid in vodnik. tvoja pot je v večini vodnikov še vedno opisana, povsod pa z opombo, da je opuščena in varoval ni.

tara: torek, 8. november 2005, ob 11.06 uri

..

Rožle: torek, 8. november 2005, ob 23. uri

Opuščena plezalna pot na Kalško goro se pokriva s smerjo Levstek-Zupet. Pač plezaš tiste dvojke, vmes pa, če ti ni cilj smer preplezati prosto, primeš za kakšen ostanek varoval. Meni se ni zdela nevem kako lepa. :? Precej lepša je njena bližnja soseda - Najlon kratka. Vstop je z normalne poti s sedla na mestu, kjer se v SZ steno zaje prvo melišče. Vstopiš v kamin, nato se vseskozi držiš rahlo desno. v zgornjem delu prideš v lažji teren, ki na levi meji na bivšo plezalno pot, desno ga pa omejuje povsem navpičen kot. Nekje dobrih 10 m nižje od vznožja tega kota vstopiš desno 1m na rob (edino mesto III) nato pa navpično proti robu stene. Izstop smeri je par metrov desno od prej omenjega kota. Vse skupaj je nekje druge težavnostne stopnje, razen tiste trojkice ki jo je slab meter. Smer je zelo lepa tudi pozimi. Èe detajl v zgornjem delu ni narejen, imaš še vedno možnost pobega na opuščeno pot in po njej na rob. :D

Irena: sreda, 9. november 2005, ob 9.11 uri

Simonu ste že povedali, da je tabla včasih bila. Iz lastnih izkušenj sodim, da taka tabla prej privablja kot odganja - če ni nič označeno greš lepo mimo :lol: Èisto brezpotje to zagotovo ni (markacij ni), vendar pa zadeva ni tako težka, saj varovala na kritičnih mesti še vedno so. Za vse pa je tako lepa markirana pot naokoli...

slovan: sreda, 7. julij 2010, ob 23.27 uri

Brez pretiranih ambicij sem se odpravil proti Suhemu dolu. Do kamor bo šlo, bo pač šlo.:) Èez Taško sem uspel prilesti do K. sedla, tam pa me je poživil svež gorski zrak, zato sem se odločil izlet podaljšati proti Kalški gori. Nad sedlom sem pohodne palice odložil v Pinus mugo in po markirani poti nadaljeval do vrha. Z vrha je bil še kar lep razgled na: Skuto, Kalški greben, Kompotelo, Jermanov turn. Ostali vrhovi so bili v megli ali pa jih nisem prepoznal.

CarpeDiem: četrtek, 8. julij 2010, ob 14.59 uri

Lepo, da ti je svež zrak dobro del in dal novega zagona! 8)