FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Primož 13: sreda, 31. avgust 2005, ob 14.40 uri; ogledov: 0

jest bi pa prosu, če mi lahko poveste kakšno plezanje je potrebno za drugo in za tretjo stopnjo lp Primož

Primož 13: sreda, 31. avgust 2005, ob 14.40 uri

jest bi pa prosu, če mi lahko poveste kakšno plezanje je potrebno za drugo in za tretjo stopnjo lp Primož

marfi: sreda, 31. avgust 2005, ob 14.50 uri

http://www2.arnes.si/~mcuder/gornistvo_vodnik.html

Ivan: sreda, 31. avgust 2005, ob 19.45 uri

Nekje na Internetu sem našel približno takšno definicijo: I - lestev II - polomljena lestev III - posamezni stopi manjkajo :) IV - tu se pa začne resno plezanje Vsekakor pa je za vse kar je več kot I zelo priporočljivo varovanje.

Gregor: sreda, 31. avgust 2005, ob 22.45 uri

III stopnja plezanja je nekaj, kar zmore večina normalno gibčnih ljudi v gojzarjih in brez posebnega treninga. V rokah potrebuješ približno toliko moči, da lahko 15 sekund visiš na drogu, vzgiba pa ti ni treba naredit. Ta ocena bi veljala za plezališče, kjer ni težav z varovanjem. V hribih se lahko ob slabem varovanju in krušljivi skali v trojki tudi kakšnemu boljšemu plezalcu zatresejo hlače.

Ivan: četrtek, 1. september 2005, ob 13.39 uri

Bom tvegal da kdo skoči name :) Ferata na Gradiško Turo - če se ne dotakneš varoval (niti z roko niti z nogo) nekje II do III, vsaj eno mesto okoli IV- (prehod v desno iz grape na raz takoj za platformo na kateri lahko počivaš). Sicer pa so zavarovane plezalne poti (če odmisliš varovala in stope) lahko noro težke. Nekaj kaminov na Hajnzovi poti na Mojstrovko (ki je kot ferata baje mala malica) je kar lepih plezalnih izzivov ... pa so jih pokvarili tako da so vanje zabili en kup stopov

marfi: četrtek, 1. september 2005, ob 13.55 uri

Največji problem naših zavarovanih poti je v tem, da nimamo varoval, ampak pomagala, ki se jim je včasih kar težko izogniti. Zahtevna pot naj bi bila opremljevna z varovali, ki niso nujno potrebna za premagovanje poti, zgolj za ravnotežo, kar ustreza I. plezalni stopnji. Zelo zahtevne zavarovane poti pa imajo varovala oz. pomagala, ki normalno težavnost znižajo na sprejemljivo. Èe upoštevamo, da moramo za napredovanje uporabljati tudi roke, lahko smatramo, da so v glavnem največ II. težavnostne stopnje. Kako je pa brez pomagal, ne vem, sem vedno podlegel skušnjavi in se oprijel železja.

mariborcan: četrtek, 1. september 2005, ob 21.25 uri

Največji problem naših zavarovanih poti je v tem, da nimamo varoval, ampak pomagala, ki se jim je včasih kar težko izogniti.
Se strinjam. Ampak je pa tudi logicno, da je tako, ker je bilo mnogo teh poti zgrajenih z namenom, da se omogoci dostop na vrh tudi manj izurjenim (dostop sploh, dostop iz dolocene smeri, dostop s slovenske strani (obmejni vrhovi)) in ne z namenom poti same po sebi (tako kot recimo mnoge ferrate, ki so bile v zadnjem casu zgrajene v Avstriji). Morda bi bilo smiselno iz nekaterih poti (mislim na kaksne tezje, ki jih tako uporabljajo bolj ljubitelji plezalnih poti in ne planinci, ki bi radi samo po najlazji poti na vrh) odstraniti nekaj klinov, skob in jih tako napraviti nekoliko tezje, zanimivejse. Na mestih, kjer so sedaj samo klini bi namesto njih seveda morali namestiti jeklenico za samovarovanje. Zanimivo bi bilo mogoce preurediti Hanzovo pot na Mojstrovko. Ima ze nekaj lepih znacilnosti - kratek dostop in sestop ter lepo izpostavljenost. Ce bi nekatera mesta naredili nekoliko tezja (pa s tem nikakor ne mislim, da bi morala biti ekstremna), bi bila se bolj privlacna. Zal pa je tako, da dvomim, da so odgovorni enakega mnenja in da bodo naredili kaj v tej smeri. Sicer pa cez mejo (Avstrija in Dolomiti) tudi ni tako dalec... Pa v Karnijskih alpah (ki so pac malo blizje od Dolomitov) bi naj tudi bilo nekaj zanimivih ferrat, ampak je problem, ker na netu za to podrocje nisem nasel kakih uporabnih podatkov (ce se ne zna italijansko, je stvar pac problematicna :( ). Kako je pa brez pomagal, ne vem, sem vedno podlegel skušnjavi in se oprijel železja.
Ja, vcasih se je (predvsem pri nas) itak tezko izogniti vsem umetnim pomagalom. Pa tudi scasoma postane tecno (in tudi zamudno), ce se moras truditi in izogibati obilnim pomagalom. Poleg tega je tako, da se je, ce ne uporabljas samovarovanja (jaz se mu na nasih poteh zaradi bolj skromne tezavnosti vecinoma odpovem), ze fajn in bolj varno drzati vsaj z eno roko ves cas za jeklenico. No, pa se nekaj o osnovni temi - ker nisem s tega podrocja (alpinizem) nebi kaj prevec razpravljal o tem. Bi pa dodal, da je stvar po moje tudi tak malo relativna: ce je pobocje strmo in krusljivo ter izpostavljeno zna biti uradna enka tudi kar zajebana, se posebno v sestopu (!) in, ce se ne varujemo - mogoce bolj kot kaksna kratka neizpostavljena dvojka v lepi, trdni skali.

darja72: nedelja, 4. september 2005, ob 11.07 uri

Mislim, da je razpravljanje o tem, kakšne težavnosti so zavarovane plezalne poti neumestno. To so namreč urejene poti: dobro označene, načeloma kar dobro očiščene šodra, zavarovane...Plezanje plezalnih smeri pa je povsem druga zgodba, govorimo seveda o hribih. Plezalne smeri niso označene, orientacija je bistveno težja, saj se pleza po opisu oz. skici, ki jo dobiš v plezalnem vodničku, nameščanje varovanja je običajno sproti(odvisno, kaj so predhodniki pustili v sami smeri). Pa tudi krušljivost zna biti v omenjenih težavnostnih stopnjah problem. Èe te pač zanima plezanje kot plezanje, se lahko udeležiš kakšne alpinistične šole. In z veseljem te bodo izkušeni alpinistični inštruktorji in alpinisti podučili o vseh zadevah. lp Darja

Ivan: nedelja, 4. september 2005, ob 21.32 uri

Mislim, da je razpravljanje o tem, kakšne težavnosti so zavarovane plezalne poti neumestno ...
Začelo se je z vprašanjem kako zahtevne (fizično, ne psihično) so enostavne stopnje plezanja. Ker je težko govoriti "kar na pamet" smo jih poskušali pač primerjati s tem kar ljudje poznajo, torej zavarovane plezalne poti. Psiha (in šoder, orientacija ...) je seveda nekaj drugega. Že nekajkrat v tej temi smo napisali da naj se bralci teh modrovanj nikar ne lotevajo ničesar težjega od I-ke brez varovanja. Za pridobivanje izkušenj ni nujen vpis v alpinistično šolo (čeprav vem, da je marsikje to žal edina možnost). Èe vas zanima samo enostavno poplezavanje bo morda zadosti tečaj kot je [url=http://www.planinskodrustvo-ljmatica.si/izleti/2005/12-17092005vo-gorniški_tečaj_Gibanje_na_zahtevnih_kopnih_turah.html]Gibanje na zahtevnih kopnih turah[/url]. Alternativna možnost je seveda izlet z gorskim vodnikom.

alazeh: petek, 30. september 2005, ob 14.58 uri

Hehehehehee... Za II in III stopnjo je potrebno SPRETNO plezanje :) Noge za vrat ponavadi ni treba dat, ampak je pa treba dobro ločit desno od leve, pa znat stat tut na kaki mali zadevci, ko nima ceu čevelj podpore... To so sam primeri! Tko, čist po domače :)

papi: petek, 25. november 2005, ob 15.34 uri

aha :? hvala da si bom lažje predstavljal - kakšno oceno imajo te potke okrog triglava? bo dvojka z minusom uredu?

Marjan: torek, 29. november 2005, ob 9.59 uri

Pozdravljeni! Vedno je problematično oceniti nekaj kar naj bi bilo drugače,kot je. Meni osebno ocena I,II,III itd pomeni oceno plezanja v skali v smereh,ki niso nadelane poti-razen predhodnikov,ki so karkoli pustili v steni.Tudi v plezališčih,ki so pravzaprav samo trening za steno so ocene podobne in mogoče bi se lahko s težavnostjo seznanil v recimo Iglici- Bohinjska Bela-smeri od III-VIII. Se pa strinjam da je nesmiselno ocenjevati nadelane smeri. V najbližji alpinistični šoli dobiš poleg informacij tudi prepotrebno znanje s katerim boš nabiral izkušnje v stenah.Oglej si knjigo Severne stene od Miheliča-našel boš veliko ali pa malo uporabnega-kakor se vzame :)