FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: torek, 19. junij 2007, ob 5.18 uri; ogledov: 0

Imel sem nekaj časa in sem v spletni album naložil slike z izleta na Malo Ponco, ki sem ga opisal v prvem prispevku v tej temi. Dostopne so tukaj: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/8206146/[/url] LP P.S.: Vseh slik je še več, ostale lahko posredujem po dogovoru.

mariborcan: nedelja, 11. september 2005, ob 13.07 uri

V torek, 06.09.2005, sva bila na Mali Martuljski Ponci. Vzpela sva se iz Martuljka mimo Bivaka pod Spikom in cez Kotle, sestopila pa mimo Treh macesnov v Za Ak in dalje v Martuljek. Nekaj ugotovitev, ki bi utegnile koga zanimati: V krnici Pod Srcem je morda nekoliko tezje najti zacetek poti cez Kotle. Omenjene skale z oznako PP nisem nasel - verjetno je kje bolj spodaj, takoj ob vstopu v krnico. No, ce ni megle, stvar vseeno ni tako huda - na meliscu pod veliko steno na levi (vrh se imenuje Na Peceh) je opazna stezica, ki zavije okoli roba navzgor v dolino za to steno. Treba se je prebiti do te stezice (najbolje, da visje v krnici, kjer je svet manj zarascen, krenemo pod steno in nato po meliscih pod steno precimo v levo (malenkost navzdol) do omenjene stezice), ki ji nato razmeroma lahko (na sumljivih mestih se drzimo cimbolj desno) sledimo do Spodnjega Kotla. Je pa potka ves cas zelo strma in tudi precej zarascena, tako da se je ponekod treba prebijati med vejami. V Spodnjem Kotlu stezice zacasno zmanjka (kamnit teren). Se vedno se je treba drzati desno in se povzpeti do zacetka zleba, ki povsem na desni preseka strmo stopnico nad Spodnjim Kotlom. Vstopimo v zleb, nato pa potka/sledi naredijo kratek ovinek v levo. Tu je treba paziti, da, ko sledi zavijejo nazaj desno proti zlebu, ne nasedemo odtisom stopal in sledem, ki zavijejo strmo navzgor skozi borovce, ampak da precimo dalje desno v zleb. Midva sva tukaj zavila naravnost navzgor in se morala tik pred koncem prebijati po skoraj navpicni zemlji navzgor. Seveda je vse skupaj blatno in drsece, edino oporo dajejo veje borovcev, za katere se lahko vlecemo navzgor. Prava pot gre skoraj vodoravno desno v zleb (nekoliko zarasceno), nato kakih dobrih 10m po zlebu navzgor, zatem pa iz njega levo ven (tu sva se spet prikljucila pravi poti). Dalje do Srednjega Kotla tezav ni vec. V njem se stezica spet malo izgubi, kar pa niti ni posebno hudo. Treba je iti ves cas po dolini naprej (sledi/potka so na desni strani), dokler zgoraj ne pridemo na poloznejsi svet v vznozju Ponc (prikljucek variante iz Za Aka). Dalje po meliscu in skozi grapo na skrbino med Poncama in nato desno na vrh. Grapa do skrbine JE KOPNA - dereze in cepin lahko za letos pustite doma. Od skrbine do vrha ni posebno tezko, zahtevnejsih je mogoce le prvih par metrov, ostalo je vec ali manj hoja; smer je oznacena z mozici. Na skrbini sem pozornost posvetil tudi skoku na drugi strani le-te, torej v grapi, ki se spusca proti Krnici. Pred dvema letoma sem se tu ze vzepnjal in mi je skok pod vrhom grape ostal v spominu kot precej zahteven. Ker sem bil takrat, ko sem prisel do skoka, ze utrujen (pred tem sem tisti dan ze bil na Veliki Ponci) ter pod vplivom pripekajocega sonca in izjemne in neprijetne krusljivosti v grapi, sem si zelel skok se enkrat ogledati in malo bolj realno oceniti zahtevnost ter ugotoviti, kje je najlazji prehod. Skok sem tako znova preplezal, naprej navzdol in nato seveda se navzgor in ugotovil, da ni tako zelo zahteven. Glavni problem je velika krusljivost. Najlazji prehod ne poteka direktno navzgor cez skok v smeri glavne grape (gladke plosce, na pogled tezje, probal sicer nisem), ampak je treba pod skokom zaviti levo v zleb (v bistvu poteka v levo vecja grapa (le-ta se nadaljuje v pobocje Male Ponce), desno od nje pa je plitvejsi zleb). Vzpnemo se torej po grapi/zlebu nekoliko navzgor (lahko, vendar zelo krusljivo), nato pa je potrebno poiskati prehod v desno na raz, ki z leve (gledano navzgor) omejuje glavno grapo, ki pada s skrbine. Treba se je torej povzpeti desno ven iz zlebu (ce smo sli po grapi levo od zlebu, je treba najprej preciti desno v zleb, kar zaradi krusljivega terena ni cisto lahko) in preciti (ce izberemo pravo mesto, se nam ponudi lepa policka) desno na raz - moznih prehodov je vec (letos sem sel drugje kot pred dvema letoma), vendar mislim, da nas pri vsakem caka nekaj metrov dvojke (prehod iz zleba desno ven na raz). Z raza se spustimo na grusc na drugi strani in po njem nekaj metrov navzgor na skrbino. Ce zelimo cez skok sestopiti, gremo seveda po isti poti - najprej iz skrbine precimo desno na raz (tu nas naj ne prestrasi prepad, ki ga slutimo na drugi strani raza, saj se tam namesto njega odpre razbito pobocje grap in skokov, ki omogocajo prehod) in poiscemo sestop z njega desno v zleb. Priporocam, da iz zleba precimo se dalje desno v grapo, ki je v sestopu lazja. Opisani skok je najtezji del pri vzponu iz Krnice na skrbino, vendar pa tudi grapa pod njim ni ravno lahka (zelo krusljivo!). Je pa pristop s te strani nedvomno nekoliko tezji kot tisti s severa. Kot sem ze omenil, sva sestopila v Za Ak. Na tej poti bi opozoril na dve stvari: dolga melisca pod stenami Velike Ponce in Oltarja, ki jih moramo preciti, presekata dve ogromni strugi, ki imata zelo trde (pescene) stene, cez katere ni ravno neke shojene poti (ce imamo sreco, naletimo na kaksne stopinje). Treba je biti zelo previden in si dobesedno vsekati stopinje v pesek. Dodajam, da sva melisca in te struge precila precej nizko - morda je na zgornji stezici (visje pod stenami) prehod cez struge bolj shojen. Druga nadolga te poti pa je sestop s Treh macesnov, ki je zelo neprijeten (visje krusljivo skrotasto pobocje, spodaj pa gladke plosce v grapi, ki jih moramo preciti; vse skupaj je seveda zelo krusljivo, plosce pa posute z drobirjem). Za konec moram omeiti se, da je pot iz Za Aka mimo Treh macesnov po mojem mnenju DOSTI LEPSA od poti cez Kotle, ki me je zelo razocarala. Pri vzponu cez Kotle se namrec ves cas gibljemo po strmi dolini in razgleda ni takorekoc nobenega. V nasprotju s tem pri poti iz Za Aka ves cas hodimo po odprtem svetu in imamo izjemne razglede na Siroko pec, Oltar, Dovski kriz, Kukovo spico, Ponce,... Pot cez Kotle je morda smiselna le zaradi obiska krnice Pod Srcem, ki pa, po mojem mnenju, po lepoti vseeno precej zaostaja za krnico Za Akom. Dodatno pot cez Kotle ves cas poteka po porascenem svetu in je slabo uhojena ter zarascena, na blatni podlagi pa se nam tudi precej drsi in je tako tudi s tega pogleda precej manj prijetna kot pot mimo Treh macesnov. Sicer je cisto mozno, da je varianta cez Kotle nekoliko krajsa, vendar nam cas verjetno hitreje mine na zelo razgledni poti iz Za Aka. Pot cez Kotle je ugodna kvecjemu v sestopu, ko smo se ze nauzili velicastnih martuljskih razgledov in bi radi cimprej prisli v dolino. No, moja odlocitev je jasna - Malo Ponco bom z veseljem se kdaj obiskal, ampak drugic nedvomno iz Za Aka. Me pa preseneca, da se vseeno precej obiskovalcev (glede na vpisno knjigo) odloca za pot cez Kotle ter da jo nekateri vodniki ("Manj znane poti slovenskih gora") celo priporocajo kot zanimivejso. Zato se sprasujem, ali je pot v resnici tako slaba ali pa se je taka zdela samo meni. Iz tega razloga sem dodal anketo in vas vabim, da se vi izrazite svoje mnenje. LP

primoza: nedelja, 11. september 2005, ob 14.39 uri

Neprijetnosti, povezane z drobljivim in peščenim terenom izginejo pozimi, seveda pa je teren zaradi severne lege precej plazovit.

hari: nedelja, 11. september 2005, ob 15.38 uri

Sem se že dvakrat spravil na M.M. Ponco in obojega je že kar nekaj časa nazaj. V obeh primerih sva šla mimo Treh macesnov. Prvič je šlo do vrha, čeprav je bil zadnji del med Veliko in Malo Ponco zasnežen in je predirajoči sneg delal hudo jezo. Vračala sva se pa po tej tvoji varijanti vzpona in sva tudi hodila po enih čudnih poteh, pa še na enem mestu sva morala iz skale na drevo, pa po vejah navzdol , pa še kakšne drugačne fore sva uštimavala. Pod Špik pa sva le prišla. No, takrat še ni bilo tistih velikih podorov, ki so sedaj pod Veliko Ponco. Mislim pa, da so podori nastali pred šestimi leti, ko so bili takšni nori nalivi. Drugič naju je pa 100m, tik pod vrhom zajela megla in pošteno se je zoblačilo pa sva se raje obrnila in jo pičila nazaj. V vsakem primeru pa mi je varijanta mimo Treh macesnov in bivaka bolj všeč, pa čeprav grem gor in dol po isti poti. Sem pa tudi hotel poizkusiti iz Krnice enkrat, ko sem se vračal iz Velike Ponce, pa sva bila že kar zmatrana in sva opustila to misel za drugič. Fino si opisal, bravo. A, moram klikniti na anketo, čeprav že veš moj odgovor? :D

sla: ponedeljek, 12. september 2005, ob 8.19 uri

Jaz sem šla pred par leti gor tudi čez Kotle in dol mimo 3 macesnov. Pot mi je bila navzgor čisto prijetna, motile so me le oranžne fluoroscentne packe na začetku Sp. Kotla. Za navzdol pa sem tudi imela probleme pri prečkanju zdrte peščene grape. Naj pa omenim še eno veliko oviro v krnici Pod srcem, ki me je zadržala skoraj 1 uro - bile so to take majhne kroglice temno modre barve in malo večje rdeče barve, ki se jim človek ne more upreti :-)

BOR_KUM: ponedeljek, 12. september 2005, ob 18.09 uri

Ja, kolega, tu pa se (na mojo sreco!) motis. Seveda sem tudi jaz ubogal Tineta in obiskal vrh Na Peceh. Prav tako sem od sedla pod njim sledil grebenu in se nisem mucil z meliscem v Zgornjem Kotlu ter sem hkrati uzival v razgledih (megle tukaj, na sreco, se nisva imela...nama je pa delno pokvarila razgled z vrha). ...
Ha, ha. Me veseli. Se mi je zdelo, da se motim. Samo malo uravnotežiti sem hotel možnosti ankete z mojimi vprašanji. Veš, iz Za Aka po tistih meliščih navzgor tudi ni prav navdihujoče. Moje mnenje. Za konec se nekaj: ko sem pisal ta prispevek, sem naltel na tezave pri nekaterih zemljepisnih imenih. ...
Iste probleme imam. Stalno. Potem se zanašam na uporabo v vodnikih in na kartah. Sem enkrat vendarle preveril pri moji strahospoštovanja vredni lektorici (ki mojih tekstov skoraj nikoli ne vidi). In je potrdila, kar sem nosil v glavi. No, prvi del krajevnih in drugih sestavljenih imen se piše z veliko začetnico. Ni dvoma. Drugi del pa se piše z veliko, če gre za lastno ime. Torej tako, ki ga uporabljamo (ali bolje domačini) tudi samostojno, brez "predpone". In od takrat naprej? Se še vedno ukvarjam z istim problemom in ga rešujem kot prej! Nisem kriv, če kaj od tega ne drži! Saj sem dejal, da sem takrat preveril pri... Začel sem se vtikati še v področje, ki ga odlično pokriva Filip! No in zdaj, ko sem se tega zavedel, je čas, da se s foruma spet malce umaknem na mesto, ki ga odlično obvladam. V ozadje. :lol: Do takrat, ko me spet kaj premakne.

sla: torek, 13. september 2005, ob 8.48 uri

Priporočam vama (BOR_KUM in mariborcan), da se v te konce odpravita pozimi (zgodaj spomladi). Èe imata izkušnje z gibanjem po zasneženem svetu, bosta mnogo bolj uživala, ker se ne bo treba prebijati čez ruševje in se plaziti po krušljivih skalah. Navzdol s smučkam je pa sploh JU-HU-HU :-)

Filip: torek, 13. september 2005, ob 9.26 uri

Začel sem se vtikati še v področje, ki ga odlično pokriva Filip!
Vsekakor je to tudi zame zelo "krušljiv in spolzek" teren, ta velika začetnica. Bom ob priliki malo preštudiral pravopis, za začetek pa naj omenim, da so pravila drugačna za imena naselij kot za ostala zemljepisna imena. Lahko imamo recimo naselje SREDNJI VRH, pa tudi goro SREDNJI VRH. Prvo pišemo Srednji Vrh, drugo pa Srednji vrh. Mislim tudi, da je Tine kar dobro poznal tematiko in je bil pri zapisih dokaj natančen.

Matjaž: sreda, 14. september 2005, ob 14.23 uri

O prehodu grape pod M. Oltarjem: Sredi velike uravnave pod Jugovo grapo, vstopom v krnico pod Grlom in Malim Oltarjem se v grobem melišču izoblikuje solidno uhojena steza, ki v rahlem vzponu preči proti desni in pokaže zanesljivo najlažji prehod čez grapo pod Oltarjem. Enostavno, ko pripelje do nje, se moraš samo držati obstoječe smeri. Nobenega zoprnega vzpenjanja po zdrsani grapi, ki je od daleč sicer videti edini izhod! Za razliko od turnosmučarske različice, ki pelje po zasneženi grapi navzgor, greš v kopnih razmerah vodoravno čeznjo (edini previdnejši koraki) in bok grape preideš po udobni polici, tako da na travnati rob izstopiš kakšnih 30 m pod "vrhom grape".

mariborcan: sreda, 14. september 2005, ob 15.18 uri

Matjaz, nisem preprican, ce mislimo isto grapo. Gre se namrec za dve ogromni strugi, ki jih je voda izdolbla v melisca. Lezita pa bolj proti desni, nekako pod iztekom Kacjega jezika. Kolikor sem razumel tvoj post, si verjetno imel v mislih strmo skrotje, ki ga moras preciti v vznozju Malega Oltarja, da prides z melisca nad Tremi macesni na sirna melisca pod Veliko Ponco. Tam cez res vodi lahka stezica. No, ce se motim, me popravi.

Matjaž: sreda, 14. september 2005, ob 17.50 uri

Verjetno bo tako, kot praviš, saj tistih dveh strug v kopnem še nisem videl. S pomladnega turnega smuka se ene spominjam (tudi takrat je bila samo v nadlogo ), druge pa nikakor nisem priklical v spomin, zato sem mislil, da gre za strmi prehod pod M. Oltarjem.

mariborcan: četrtek, 22. september 2005, ob 12.44 uri

Pozdrav vsem se enkrat v tem topicu! Imam se eno vprasanje, sem se sedaj spomnil. In sicer sem, ko sem sestopal proti Za Aku, pod Tremi macesni, kjer se gibljemo po grebencku desno (gledano v smeri vzpona) od velike grape, opazil precej siroko in lepo pot, ki se odcepi desno (gledano v smeri vzpona - pot vodi toraj stran od Siroke peci). Odcep je na kakih slabih 2/3 poti od Za Aka do Treh macesnov na nekaksnem mini pomolcku, na tistem mestu je tudi mozic. Zanima me, ali kdo ve kaj vec o tej poti (kam vodi, kdo jo uporablja,...)? Razmisljal sem, ali gre morda za kak lazji prehod na melisca pod Oltarjem (varianta mimo Treh macesnov je namrec tik pod njimi zelo krusljiva in razdrta)? Ali pa vodi pot kam dalje desno, morda v Kotle in/ali dalje do Pod Srca? Ce ima kdo odgovore, se priporocam. Stvar zame sicer ni zivljenjskega pomena, ampak me pa matra radovednost Hvala in LP!

iki: četrtek, 22. september 2005, ob 13.01 uri

Da, mene bi to isto interesiralo. Vidjela sam taj put i čini mi se kao da vodi na Kotle, ali nisam imala vremena ispitivati. Isto tako sam vidjela stado ovaca koje su baš išle tim putem u pravcu Kotla i veæi dio je bio na jednom proširenju sa zelenom travicom. Da li to možda služi pastirima za ispašu ovaca? Kada bi to bio put za Kotle, čini mi se da bi se na taj način jako mogao skratiti put iz krnice za Akom do Male Ponce.

sla: četrtek, 22. september 2005, ob 14.59 uri

Mariborcan, tisto vodoravno potko pod 3 macesni sem jaz uporabljala le pri turnem smučanju. Èe namreč mimo originalne smeri mimo Treh macesnov pozimi (pravzaprav spomladi) ni dovolj snega za smučat, se uporablja jezik, ki je gledano navzgor iz krnice Za Akom desno od Macesnov, in je navadno nižje zasnežen. Potem pa se po potki sprehodiš do levega jezika, ki je navadno spet zasnežen. Poleti pa tam še nisem hodila, tako da ne vem, kam vodi ???

Kekec: nedelja, 25. september 2005, ob 22.58 uri

Pozdrav vsem se enkrat v tem topicu! Imam se eno vprasanje, sem se sedaj spomnil. In sicer sem, ko sem sestopal proti Za Aku, pod Tremi macesni, kjer se gibljemo po grebencku desno (gledano v smeri vzpona) od velike grape, opazil precej siroko in lepo pot, ki se odcepi desno (gledano v smeri vzpona - pot vodi toraj stran od Siroke peci). Odcep je na kakih slabih 2/3 poti od Za Aka do Treh macesnov na nekaksnem mini pomolcku, na tistem mestu je tudi mozic. Zanima me, ali kdo ve kaj vec o tej poti (kam vodi, kdo jo uporablja,...)? Razmisljal sem, ali gre morda za kak lazji prehod na melisca pod Oltarjem (varianta mimo Treh macesnov je namrec tik pod njimi zelo krusljiva in razdrta)? Ali pa vodi pot kam dalje desno, morda v Kotle in/ali dalje do Pod Srca? Ce ima kdo odgovore, se priporocam. Stvar zame sicer ni zivljenjskega pomena, ampak me pa matra radovednost Hvala in LP!
Po tej poti sem že enkrat hodil. Ta pot vodoravno preči večji del pobočja pod melišči. Prečka nekaj grap, večjih tehničnih težav ni. Kasneje pot ni več tako lepo vidna. Midva s kolegico se nisva več ukvarjala z iskanjem poti in sva zavila kar naravnost navzgor po neki grapi. Malo je bilo treba splezat ampak nič posebnega. Imaš se vsaj kam prijet in zanesljive stope. Moja spremljevalka je imela vseeno težave - par metrov je plezanja (I) in sva zaradi tega obrnila. Od tam, do kjer sem prišel sam, do melišč ni izgledalo več nič težkega.

Tomaž: nedelja, 30. oktober 2005, ob 11.48 uri

Včeraj sem se preko Kotlov povzpel na Malo Martuljško Ponco. Šlo je brez problemov, tudi iskanje potke, ki pelje do Kotlov ni bilo težko najti. V žlebu pod škrbino je bilo nekaj malega snega ter pomrznjeno kamenje, tako, da je bil vzpon oz. spust kar malo siten, vendar se ga je dalo premagati brez tehničnih pripomočkov. Prečenje strug pod Oltarjem je pa res precej sitna zadeva, no, eno potko smo našli čisto pod steno Oltarja, ena pa pelje čez struge, precej nižje, kakšnih 300 m... Je pa meni osebno lepša pot čez Kotle, če ne želiš poplezavati, pelje ena prav prijetna stezica malo bolj levo od stene, pot mimo Treh macesnov pa se mi zdi precej bolj naporna in utrujajoča zaradi dolgih melišč. Pač, vsak ima svoje mnenje! Mimogrede, kje natančneje poteka turnosmučarska smer izpod Male Ponce preko Kačjega jezika in naprej? Bolj po levi, desni...

Marijana & Marko: torek, 1. november 2005, ob 19. uri

Mimogrede, kje natančneje poteka turnosmučarska smer izpod Male Ponce preko Kačjega jezika in naprej? Bolj po levi, desni...
Turni smuk z MP (pravzaprav s škrbine) poteka točno po smeri kopne normalke v Za Ak. Smučarska smer Kačji jezik je pa čisto nekaj drugega. Poteka s škrbine med Ponco in Oltarjem in je kar presneto strma (V-).

mariborcan: torek, 19. junij 2007, ob 5.18 uri

Imel sem nekaj časa in sem v spletni album naložil slike z izleta na Malo Ponco, ki sem ga opisal v prvem prispevku v tej temi. Dostopne so tukaj: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/8206146/[/url] LP P.S.: Vseh slik je še več, ostale lahko posredujem po dogovoru.

mre: sreda, 20. junij 2007, ob 19.11 uri

Včeraj (19.6.) sva bila s kolegico Matejo na Mali Martuljški Ponci. Klasika - vzpela sva se čez Kotle, sestopila pa mimo treh macesnov. Pod škrbino je še precej snega, ki je kar precej trd tako, da je cepin za enkrat obvezen, dereze pa priporočljive (midva jih nisva nataknila, čeprav na trenutke nebi nič škodile). Začetne skale nad škrbino so kar strme (ne poznam levih ali desnih obvozov, ki so opisani v zgornjih prispevkih) in pri sestopu je za večjo varnost priporočljiv spust po vrvi. Nad skalami je v ta namen zabit zanesljiv klin in tudi prusik v njem je na otip in ogled precej nov (sigurno letošnji). Za tiste, ki se boste spuščali čez Kotle je v žlebu med srednji in spodnjim kotlom prav tako urejeno varovališče na ruševju (kar debel prusik) za spust. Pri sestopu mimo treh macesnov je tehnično še najbolj zahteven del v grapi pod ravnico s tremi macesni, ki je v tem času izjemno krušljiva (če že drugje ne imejte vsaj tu čelado ZARES na glavi in ne v ruzaku). Mariborčan - kar se tiče lepote pristopov mislim, da sta oba izvenserijska tko, da bi se glasovanja vzdržal. Nikakor pa se ne morem strinjati s tabo, da je tisti skozi Kotle - milorečeno - nezanimiv. Samo moje mnenje pač:)

jjanez: petek, 25. julij 2008, ob 9.50 uri

Bral sem opis Mariborčana iz leta 2004. Moja želja je iti na Malo martuljško Ponc iz krnice Za Akom. Pot do Treh macecnov v osnovi poznam (prehodil v pomladanskem času - delno sneg - delno kopno). Zanima me, kako je s prečenjem melišča pod Oltarjem in Veliko Ponco - ali je pot vidna, kje so ključna mesta. Mislim, da ko pridem pod Ponce, da na snežišču (verjetno poleti rabim dereze) ne bo problem, kako pa kaj vršnji del.

jjanez: petek, 25. julij 2008, ob 12.07 uri

Po tistem, ko sem pisal sem v času malice (da ne bo kaj narobe) pregledal vse kar ste dosedaj napisali. Po mojem mnenju od Treh macesnov krenem navzgor proti Jugovi grapi, potem najdem potko na desno pod Oltarje. Paziti je treba na dve strugi. Ko pridem pod Ponce, se povzpnem do škrbine (če je sneg z derezami). Od škrbine navzgor moram paziti na skok (Mariborča) in potem proti vrhu. Bom poiskusil in šel toliko daleč, kolikor mi bo pot jasna. Še eno: ali je za spust s Škrbine potrebna kaka vrv (govorite o klinu in prusiku).

mariborcan: petek, 25. julij 2008, ob 15.24 uri

jjanez, preko melišč orientacijsko in tehnično ni nekih problemov, je tudi kr shojena stezica, pri strugah pa je pač treba malo paziti, ker je pesek zelo trd (in strm). Do škrbine je tudi lahko, edini problem je pač lahko sneg. Takoj nad škrbino je za preplezat en skok, potem pa spet lažje do vrha; ni sicer neki sprehod, ampak kaj posebej težko pa tudi ni, vrv po mojem mnenju ni potrebna, se da brez posebnih težav splezati tudi navzdol, je pa to seveda subjektivna ocena, morda se bi kdo odločil tudi za abzajl, ampak meni se to na tem mestu zdi nepotrebno. Vse skupaj gledano, se meni morda še najtežji oz. najbolj nerodni del zdi oni pod Tremi macesni zaradi zelo drobljive skale. Lp in srečno!

jjanez: ponedeljek, 28. julij 2008, ob 12.19 uri

Hvala Mariborčanu za spodbudo. Bom probal, pa dokler pridem pridem.

Irena: ponedeljek, 28. julij 2008, ob 13.50 uri

Janez, od Treh macesnov prečiš melišča proti desni. Osebno se mi ta del zdi najtežji - nevarno za zdrs. Èeprav boš ob ogledu lahko zaslutil smer stezice , ki vodi čez te grapice zbitega skalnega drobirja, je žal tako, da jih močnejši dež zabriše. Snega je bilo nekaj tednov nazaj še, zdaj se mu verjetno da popolnoma izognit. S škrbine na vrh je orientacija lahka, saj je smer nakazana z možici, plezanje pa tudi ni tehnično zelo zahtevno za izkušenega šodrovca.

jjanez: ponedeljek, 28. julij 2008, ob 15.40 uri

Hvala vsem za informacijo. Trdno sem odločen, da to poiskušam prehoditi do konca avgusta. Bom poročal do kje sem prišel - upam da do vrha.

jjanez: ponedeljek, 11. avgust 2008, ob 10.12 uri

V četrtek se probal proti Mali Ponci, pa bi se navezal na Tomaža Humarja - gora ni hotela, da hodim tja gor, pa tudi samokritičen moram biti, da nisem bi pripravljen. Zjutaj je bila namesto sonca megla, pa sem za Akom čakal na izboljšanje. Kjub megli sem se podal proti Trem macesnom. Ko sem prišel pod Macesne, sem zavil levo v grapo, prišel do vode, ki teče izpod Široke peči in po gladkih, vlažnih in z drobirjem posutih ploščah lezel navzgor desno od vode. Pri treh macesnih sem se odločil, da je za danes dosti in sem se sestopil. Zaradi megle in tudi, ker sem pozabil, kje sem prilezel gor, sem se kar malo izgubil. Potem sem prečil vodo proti vzhodu in preko trdega peska naredil obvoz in prišel na pravo pot. Sedaj pa imam eno vprašanje: ali je do Macesnov možno priti, če greš v grapi levo preko vode in narediš ovinek po Pečjjo in prideš direkt na Macesne? Sicer pa na podlagi videnega nameravam poiskusiti v zgodnji pomladi (maj) - lani sem po snegu prižel skoraj pod Macesne - potem pa pričakujem, da bo prečenje do pod Male Ponce lažje kot poleti - ali pa se motim. Skratka, prepustimo času čas.

Mitja: ponedeljek, 11. avgust 2008, ob 23.32 uri

Tiste tri macesne se brez večjih težav lahko zaobide, če sledimo potki, ki pod macesni zavije desno, še kakih deset minut. Na primernem mestu jo zapustimo in zaciljamo steno Oltarja. Sicer nam ne uide nekaj napornega lomastenja po grušču, tu in tam tudi poprimemo za skalo, a vse skupaj je v seštevku tehnično precej lažje kot vzpon iz grape desno do Treh macesnov. Mesec maj sicer ne velja ravno za zgodnjo pomlad, a v primerni opremi je vzpon do pod škrbine med Poncama takrat zagotovo manj napornejši kot v zgodnjem poletju.

jjanez: torek, 12. avgust 2008, ob 7.44 uri

Mitja! Verjetno misliš potko, ki se odcepi vodoravno še kar precej pod Macesni.

Mitja: torek, 12. avgust 2008, ob 21.24 uri

Gre za potko, ki nas izza Aka vodi ob grapi proti trem macesnom. Le-ta nato (morda) dobrih 100 metrov pod macesni zavije desno, medtem ko večina, namenjenih proti macesnom, kmalu zatem zavije levo v grapo, iz katere nato po skrotju doseže slavne macesne. Ljubitelji rastlinstva se na omenjenem mestu razveselijo spoznanja, da Pri treh macesnih pravzaprav poganja na ducate macesnov... Kam točno vodi zgoraj omenjena potka, ki očitno "nadstropje" nižje od običajne poti macesni-Zg. Kotel preči martuljška pobočja, žal ne bi znal odgovoriti. Verjamem, da bo uganko znal razrešiti kak večji poznavalec skritih martuljških kotičkov.

mariborcan: torek, 12. avgust 2008, ob 21.36 uri

O tej potki je v tej temi že bilo govora, čisto točnega odgovora pa menda še ni (če sploh obstaja - torej, če ima ta pot kak "višji" namen oz. cilj).