FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Mirko: nedelja, 25. september 2005, ob 13.54 uri; ogledov: 0

Potem, ko sem bil lansko zimo na Zadnjem Možu (tako bom imenoval tisto ta zadnjo zahodno čuklo, ki jo vidimo od Doma na Zelenici), pred leti po nemarno krušljivi grapi z avstrijske strani na Drugem Možu, smo se včeraj prvič odločili te čudovite špice povezati v celoto in jih prečiti po grebenu. Ker smo se odločili pričeti zahodno od Zadnjega Moža, smo na prvem melišču markirane poti zavili po vabljivi potki desno v breg. Kmalu dosežeš precej strmo, a lahko prehodno grapo, dokler višje ne padeš v gosto ruševje. Èeprav je potka mestoma pod to nevšečnostjo še vedno vidna, se do grebena mukoma prebijaš približno pol ure. Do Zadnjega Moža je nato le še nekaj deset metrov zares enostavnega plezanja. Vsekakor je grapa, ki pripelje na greben od balvana v ustju Suhega ruševja, precej lažje prehodna, dostopna pa je izgledala tudi tista med Tretjim in Drugim Možem, vendar po njej še nisem hodil. Z zadnje (torej najbolj zahodne) čukle smo se ves čas držali grebenskega opisa M&M, ki je sicer podan v obratni smeri (V-Z). Ker je opis tako natančen, zlasti priročna pa je fotografija z natančno vrisano smerjo, ga ne bomo posebej podajali, saj tudi nismo naleteli na omembe vredne posebnosti (še najtežjih se nam je zdelo nekaj zadnjih metrov pod Tretjim Možem). Vsekakor pa je omenjeno grebensko prečenje (nekoliko se na jug ogneš le Z vrhu Drugega Moža) po naši subjektivni oceni za eno stopnjo težje od grebenskega prečenja na Palec, ali nadaljevanja v drugo smer čez Ljubeljščico do Ljubelja. Lep pozdrav. Borut, Matjaž in Mirko

Mirko: nedelja, 25. september 2005, ob 13.54 uri

Potem, ko sem bil lansko zimo na Zadnjem Možu (tako bom imenoval tisto ta zadnjo zahodno čuklo, ki jo vidimo od Doma na Zelenici), pred leti po nemarno krušljivi grapi z avstrijske strani na Drugem Možu, smo se včeraj prvič odločili te čudovite špice povezati v celoto in jih prečiti po grebenu. Ker smo se odločili pričeti zahodno od Zadnjega Moža, smo na prvem melišču markirane poti zavili po vabljivi potki desno v breg. Kmalu dosežeš precej strmo, a lahko prehodno grapo, dokler višje ne padeš v gosto ruševje. Èeprav je potka mestoma pod to nevšečnostjo še vedno vidna, se do grebena mukoma prebijaš približno pol ure. Do Zadnjega Moža je nato le še nekaj deset metrov zares enostavnega plezanja. Vsekakor je grapa, ki pripelje na greben od balvana v ustju Suhega ruševja, precej lažje prehodna, dostopna pa je izgledala tudi tista med Tretjim in Drugim Možem, vendar po njej še nisem hodil. Z zadnje (torej najbolj zahodne) čukle smo se ves čas držali grebenskega opisa M&M, ki je sicer podan v obratni smeri (V-Z). Ker je opis tako natančen, zlasti priročna pa je fotografija z natančno vrisano smerjo, ga ne bomo posebej podajali, saj tudi nismo naleteli na omembe vredne posebnosti (še najtežjih se nam je zdelo nekaj zadnjih metrov pod Tretjim Možem). Vsekakor pa je omenjeno grebensko prečenje (nekoliko se na jug ogneš le Z vrhu Drugega Moža) po naši subjektivni oceni za eno stopnjo težje od grebenskega prečenja na Palec, ali nadaljevanja v drugo smer čez Ljubeljščico do Ljubelja. Lep pozdrav. Borut, Matjaž in Mirko

Joško: petek, 7. oktober 2005, ob 12.20 uri

Drugega (in tretjega) moža lahko enostavno obideš tudi na severni strani. S sedla med 1. in 2. možem (šteto od V proti Z) se spustiš skozi drobljiv žleb in čez kratko stopnjo na melišče, po katerem enostavno prečiš do škrbine med 2. in 3. možem ali pa kar obvoziš oba moža, če ti ni do poplezavanja. Ta obvoz je časovno bistveno krajši kot južna varianta. Lep zaključek ture narediš še z vzponom na Vrtačo po SV razu. Smer sem bežno poznal iz opisa M&M, spomin pa me je zapustil nad ploščatim žlebom kmalu nad vstopom. Najlažji prehod je od tu vodil proti levi na greben, pa mu intiuitivno nisem zaupal (čeprav naj bi bil po opisu M&M pravi). Plezal sem proti desni čez lahko, izpostavljeno skalovje, do lope tik pod grebenom. Iz lope po zelo izpostavljeni prečki nekaj metrov desno ter skozi strm kaminček (zelo dobri prijemi) do poličke, ki vodi levo okrog roba v lažji svet. Težave sicer nikjer ne presegajo II. stopnje, je pa zadeva kar izpostavljena, skala pa mestoma krušljiva.

Iztok76: nedelja, 2. november 2008, ob 18.43 uri

Hvala Marjani in Marku, ter Stanku Klinarju za lep opis poti. Danes sem obiskal 2. in 3. , za prvega pa še sam ne vem, zakaj sem ga obšel po južni strani. No bo pa ostal za drugič.