FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Irena: četrtek, 20. oktober 2005, ob 15.48 uri; ogledov: 0

Včeraj sva izkoristila menda zadnji lep dan tega tedna . Zapeljala sva se do spodnje postaje kaninske žičnice in še nekaj km naprej po vedno slabši cesti (mislim, da je avto bolje pustiti pri postaji). Po Habjanu mimo planine Krnice na Vratni vrh, Jelenk in pri Banderi. Barve so čudovite in vsaj na soncu je bilo prijetno toplo. Grebenček je odsekan na krniško stran, ostanki steze (celo mulatjere) pa vodijo deloma po razgledni polici. Vzponi na posamezne vrhove so možni z nekaj lahkega plezanja z večih strani. Z markirane steze, ki pelje proti Èrnelski špici sva se po strmih travah in nekaj skrotja pozpela bolj ali manj naravnost navzgor na Grdi vršič. Možen je tudi dostop po izraziti grapi, vendar je ta bolj zahteven - morda nekaj m I-II. Po grebebu, ki je v glavnem lahek, sva se sprehodila še na Hudi vršič; tudi škrbina med obema ne pomeni znatne izgube višine in tura je zares uživaška. Spustila sva se v smeri Podov in naprej pod stenami Bandere in Jelenka do Planine in nazaj do avta. Zabava se je tu šele začela :P Trop ovac je zaprl cesto in nikakor niso hotele mimo avta, čeprav je bilo prostora dovolj. Zato sem postala "motorizirana" pastirica; v prvi sem za tropom vozila do postaje žičnice :evil: Zelo lepa tura, na vsakem koraku vidni ostanki vojaškega železja in kamenja, le daleč je....Zaradi visokega izhodišča ni prav nič naporna (ampak ne tja v poletni vročini) in tudi orietacija je ob lepem vremenu enostavna.

Irena: četrtek, 20. oktober 2005, ob 15.48 uri

Včeraj sva izkoristila menda zadnji lep dan tega tedna . Zapeljala sva se do spodnje postaje kaninske žičnice in še nekaj km naprej po vedno slabši cesti (mislim, da je avto bolje pustiti pri postaji). Po Habjanu mimo planine Krnice na Vratni vrh, Jelenk in pri Banderi. Barve so čudovite in vsaj na soncu je bilo prijetno toplo. Grebenček je odsekan na krniško stran, ostanki steze (celo mulatjere) pa vodijo deloma po razgledni polici. Vzponi na posamezne vrhove so možni z nekaj lahkega plezanja z večih strani. Z markirane steze, ki pelje proti Èrnelski špici sva se po strmih travah in nekaj skrotja pozpela bolj ali manj naravnost navzgor na Grdi vršič. Možen je tudi dostop po izraziti grapi, vendar je ta bolj zahteven - morda nekaj m I-II. Po grebebu, ki je v glavnem lahek, sva se sprehodila še na Hudi vršič; tudi škrbina med obema ne pomeni znatne izgube višine in tura je zares uživaška. Spustila sva se v smeri Podov in naprej pod stenami Bandere in Jelenka do Planine in nazaj do avta. Zabava se je tu šele začela :P Trop ovac je zaprl cesto in nikakor niso hotele mimo avta, čeprav je bilo prostora dovolj. Zato sem postala "motorizirana" pastirica; v prvi sem za tropom vozila do postaje žičnice :evil: Zelo lepa tura, na vsakem koraku vidni ostanki vojaškega železja in kamenja, le daleč je....Zaradi visokega izhodišča ni prav nič naporna (ampak ne tja v poletni vročini) in tudi orietacija je ob lepem vremenu enostavna.