FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

nena: ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 12.29 uri; ogledov: 3

Pot na Špik je po obeh straneh naporna, gor sem šla čez Kačji greben čeprav bi bolj pristajal "pasji" greben, 4 ure v hrib skoraj brez ravnine, da melišča sploh ne omenjam, če nimaš palic in nisi gams potem sploh ne prideš na vrh, pot v dolino na Krnico, je malo daljša vsekakor mi je bila bolj všeč. Vreme idealno, razgled čudovit...skratka napor je bil popolačan. Lepo se imejte ! Nena

nena: ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 12.29 uri

Pot na Špik je po obeh straneh naporna, gor sem šla čez Kačji greben čeprav bi bolj pristajal "pasji" greben, 4 ure v hrib skoraj brez ravnine, da melišča sploh ne omenjam, če nimaš palic in nisi gams potem sploh ne prideš na vrh, pot v dolino na Krnico, je malo daljša vsekakor mi je bila bolj všeč. Vreme idealno, razgled čudovit...skratka napor je bil popolačan. Lepo se imejte ! Nena

Šmonček: ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 20.49 uri

Hm, tale Špik. Gora vsa bela. Èe se odpraviš k njej na obisk, vidiš, da je mnogo bolj ponosna, kot izgleda od spodaj. Kar ne pristane ji, da bi bila prelahko dostopna. Da jo lahko otiplješ od blizu, zahteva svoj davek. Z nobene strani ni prav lahke poti na njen vrh. Naše izhodišče je bila koča v Krnici. A tudi mene je malo matralo...To se zgodi če podceniš dolžino poti in hočeš v enem dihu priti na vrh... Sicer pa je največ odvisno od kondicijske pripravljenosti. Èe je res dobra, potem se lahko mirno posvetiš tudi hranjenju z nezanemarljivimi lepotami vsenaokoli, užitkom ob tipanju skalic ob tehnično zahtevnejšem vzpenjanju v zadnji šestini poti, že čisto pod dolgo pričakovanim vrhom, in tudi na enem mestu pred tem. Èe pa je slabša, si pač vzameš več časa in narediš čisto isto!!! :D Po melišču navzgor??? Bog ne daj!!! Ampak če že, potem: Bravo! Je pa v zadnjih dneh Špikova krasotica še posebej krasna. Belina njenih sten se spaja z belino mehke megle v dolini. Zgoraj pa nebesa brez oblačka...Preizkušeno! Bi se človek kar naselil v tistega gromozanskega možica na vrhu, samo da se ne bi bilo treba spet potopiti v gosto belino megle v dolini, iz katero kukajo na sončka le tisti vršiči in vrhovi, ki so imeli srečo, da so zrasli dovolj visoko. Šmonček :D

spleza: ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 21.43 uri

Šmonček, očitno sva uživala iste vtise :D ... Ni kaj dodati . Morda le še nekaj, saj veš, tako, da se še kdo zamisli... :D [url]http://www.moj-album.com/album/1375001/[/url] L.p.

Šmonček: ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 22.44 uri

Spleza, nekaj ljudi je bilo za srečat, ampak na nobenem ni bilo videt kakega napisa "Spleza". Saj veš, tako bi se lažje ocenilo, ali so najini vtisi "isti" ali bolj "enaki" . Ko pa gledam tvoje fotografije (mimogrede: ne le da čudovito pišeš, tudi fotografiraš super), bi se skoraj lahko reklo, da so najini vtisi res skorajda isti. Z izjemo večernih vtisov, ki pa meni žal niso bili dani. Smo sestopili že kako uro pred možnostjo opažanja teh poznopopoldanskih iger svetlobe. Saj veš, dan zna biti v teh dneh že precej kratek :( . Vidim na fotografijah, da si tudi ti opazil "svetniški sij" na senci gore. Ko smo mi prišli gor, ga še ni bilo, ko pa smo odhajali, pa je že sijal na senčki. Smo bili čisto navdušeni. :D Šmonček

Šmonček: torek, 1. november 2005, ob 11.41 uri

Ja, Spleza, na Debeli peči sva se le za dva dni zgrešila, na Špiku pa tudi verjetno za kakega. :( Kdo ve, kje vse v gorah se v resnici skoraj srečamo ljubitelji gora, pa še vemo ne, da smo se morda zgrešili le za kak ovinek... morda kako uro hoda. Prev posrečen občutek, mar ne? :D Mi pa tale Špik kar ne gre iz glave. Na celi poti, ki ni prav kratka, se teren za hojo vsaj petkrat spremeni Tudi smer se prav zanimivo odpira pod stenami, med raznimi manjšimi in večjimi kuclji. Kot bi narava vedela, da jo boš odnesel v čisto drugačnem spominu, če ti ponudi raznolikost. Ampak razmišljat o plavanju nad sijem pa ne preveč, veš, Spleza :!: Imaš v Kranjski Gori jezerce Jasna v ta namen. :idea: Dol boš lahk še kje drugje padel:lol:. Megla te ne ujame v svoje mreže Šmonček :D

emšovka: nedelja, 6. november 2005, ob 9.53 uri

človek obrača... v oblačnem vremenu je prav vseeno, ali greš na sončno ali senčno stran alp. pogledala sem zemljevid in malo miheliča: za ak, rutarski vršič in po dolini belega potoka nazaj v martuljek - do aka sem že hodila, naprej bo pa novo. in razgledi z rutarskega vršiča na martuljške velikane so menda prav posebni... kdovekje sem bila z mislimi, popevala sem si v avtu, škilila na golico in babo, ki sta še lovili malo sonca... ustavila sem se na karavanški meji :o . ne, v avstrijo pa danes ne grem. poslikala sem vse martuljške brzice, spodnji slap, brunarice pri ingu pa sem se daleč ognila, ker je bilo preživahno za moje razpoloženje. predaleč od nje sem zavila, kot se je izkazalo kasneje. pot je bila prijazna, mehka, tako nezahtevna, da so mi misli tavale po čisto drugih kotičkih vesolja. že nekaj let nisem bila tu, a razgledi so bili vseeno preveč novi in neznani, da bi bila samo pozabljivost kriva, tudi do drugega slapa bi morala že davno priti, teren pa ni nič kazal na to, da bi slap sploh lahko bil kje. ja, seveda, šla sem za ak, prišla pod špik :o. tihota v krnici pod srcem je bila blagodejna. taka, ki jo čutiš, in je mogoča le pred dežjem ali pa v mraku. macesni so ji dajali barvitost, kavke, ki so jadrale pod špikom, pa nekaj zvoka in gibanja. vse drugo je čakalo... jaz tudi :D . že v mraku sem prišla v dolino. prve kaplje dežja so me pozdravile pri avtu.

alazeh: nedelja, 6. november 2005, ob 17.51 uri

...poslikala sem vse martuljške brzice, spodnji slap, ...
A nam bos se kako slikco pokazala? Opis je bilo zelo prijetno brati.

emšovka: nedelja, 6. november 2005, ob 23.49 uri

na slikce je blo treba počakat, moj olympus je brez mene hodil okoli [url=http://emsovka.moj-album.com/album/1425287/?os=1425367]martuljške slikce [/url]

alazeh: ponedeljek, 7. november 2005, ob 0. uri

na slikce je blo treba počakat...
Krasne slikce. Vse. :) Najbolj pa - za moje oci - tisti rumeni macesen (pod srcem), ki se kar odbija od sivega mogocnega skalovja zadaj.

jjanez: ponedeljek, 7. november 2005, ob 14.07 uri

Moram pohvalti Splezo (njega ali njo - tega ne vem) za prelepe slike s Špika in na Špik. To je bilo verjetno posneto v ponedeljek. Podobne razglede sem v soboto 29.10. videl s poti čez Viševnik in Draška vrhova. Glede poti na Špik pa moram reči, da je to ena najlepših poti, pa tudi pretirano težka ni - mislim seveda na pot od koče v Krnici in čez Lipnico; kačji graben je le za sestop.

Mitja: ponedeljek, 7. november 2005, ob 18.30 uri

Spleza, kaj pa odgovor na janezovo dilemo? :lol: Moram pohvalti Splezo (njega ali njo - tega ne vem) za prelepe...

spleza: ponedeljek, 7. november 2005, ob 18.34 uri

Spleza, kaj pa odgovor na janezovo dilemo?
Ha, ha, ha... No, nekateri (iz Okrešlja) že vedo. :lol:

Tomaž: ponedeljek, 7. november 2005, ob 19.25 uri

kačji graben je le za sestop.
Pozimi pa za vzpon! :lol:

jjanez: torek, 8. november 2005, ob 8.50 uri

Mislim, da je dilema gede spola Spleze razvidna iz sledečega dela: "midva s prijateljico". To je napisal on, sicer bi se ta del glasil: "medve s prijateljico".

Brezovar: torek, 8. november 2005, ob 14.08 uri

Ko je tema o Špiku že ravno odprta bi vas rad vprašal, če ste gledali dokumentarni film Oltarji Špika, v katerem Silvo Karo opravi solo vzpon v steni Špika - prosto plezanje. Meni osebno je bil dokumentarec balzam za dušo . Še sploh zato, ker režiser tako lepo povezuje slikarsko umetnost in alpinizem. Simon Brezovar

Filip: torek, 8. november 2005, ob 14.15 uri

Ko je tema o Špiku že ravno odprta bi vas rad vprašal, če ste gledali dokumentarni film Oltarji Špika, v katerem Silvo Karo opravi solo vzpon v steni Špika - prosto plezanje. Meni osebno je bil dokumentarec balzam za dušo . Še sploh zato, ker režiser tako lepo povezuje slikarsko umetnost in alpinizem. Simon Brezovar
Ja, jaz sem gledal in je bil čudovit. Malo so sicer pretiravano posiljevali Kara in slikarko k ezoteričnim opisom pomena gora in občutkov do njih, a kljub temu je bilo dovolj tudi konkretnih "oprimkov". Prav razveselilo me je, ko je bil opisan tudi klasični pristop na Špik čez Lipnico (naj tu omenim, da sem jaz na Špik ubral nasprotno smer - bo pa pač naslednjič "pravilna"). Me pa moti, da morajo v povezavi z gorami vedno navajati tudi vse raznorazne bajke in legende, vendar je v tokratni koncept oddaje to lepo sodilo.

alan: torek, 8. november 2005, ob 19.56 uri

Dokumentarec je bil kar v redu, motijo me le pretiran umetniški poudarek, kot je nasploh navada v slovenskih dokumentarcih. Vedno neko počasno dogajanje, neka brezvezna muzika... Sicer je tudi to posebna zvrst televizijskega ustvarjanja, a poštenih slovenskih dokumentarcev je zelo malo.

alazeh: torek, 8. november 2005, ob 22.11 uri

Ko je tema o Špiku že ravno odprta bi vas rad vprašal, če ste gledali dokumentarni film Oltarji Špika, v katerem Silvo Karo opravi solo vzpon v steni Špika - prosto plezanje. Meni osebno je bil dokumentarec balzam za dušo . Še sploh zato, ker režiser tako lepo povezuje slikarsko umetnost in alpinizem. Simon Brezovar
Najprej lepo pozdravljen med nami :) Filma, ki ga omenjaš, sicer nisem gledala, me je pa pritegnilo, ker praviš, da povezuje slikarstvo in plezanje. Sama sem namreč - že kar dolgo tega - malo slikala (tako, zase), zdaj pa malo plezam (in bolj fotografiram). Zato mislim, da bi mi bil film skoraj zagotovo všeč. Pa še kasneje omenjene bajke in legende me privlačijo. Sem si že zapomnila naslov ;) in upam, da ga bom imela kmalu priložnost pogledati. Hvala za informacijo :)

DASO: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 19.06 uri

Zanima me najlažji pristop na Špik in njegova zahtevnost v poletju

tine: petek, 24. februar 2006, ob 9.06 uri

Meni se zdi najlažji pristop od vršiške ceste mimo koče v Krnici in potem čez Lipanski vrh na Špik. Je dovolj razgibana in imaš vse od melišča do malce plezarije vendar nič hudega. Le v vrhnjem delu nad križiščem s potjo čez Kačji graben je potrebno malce več pazljivosti. Èez Kačji graben sem se samo spustil vendar se mi zdi precej monotona in samo grizenje kolen. Drugače sta pa po moje obe zanimivi. Zahtevnost je pa zelo relativna stvar. Nekomu se zdi zahtevna ta pot drugemu druga, vendar nekomu, ki je vajen hoje po visokogorju ne bi smelo delati težav. Moramo se pa zavedati, da je Špik v martuljški skupini, kjer ni veliko markiranih poti in bi se morali počutiti počaščene, da lahko od tako blizu opazujemo njene velikane. Lp Tine

grizli: sreda, 20. avgust 2008, ob 15.05 uri

Vem da je zelo subjektivno, vendar napišite prosim samo svoje mnenje, pa bom potem sam precenil. Težavnost pot na Špik(iz Krnice) proti Storžič skozi Žrelo. Hvala za vaša mnenja.

Tejtej: sreda, 20. avgust 2008, ob 15.12 uri

Vem da je zelo subjektivno, vendar napišite prosim samo svoje mnenje, pa bom potem sam precenil. Težavnost pot na Špik(iz Krnice) proti Storžič skozi Žrelo. Hvala za vaša mnenja.
Skozi Kačji graben ali preko Lipnice? Moje mnenje: Kačji graben, lažja od Žrela kljub opozorilu o zahtevnosti povsem na dnu. Zoprno pa je melišče tik pod vrhom. Èez Lipnico, nekje enako, težje se je izogniti soncu, varovanih odsekov manj kot skozi Žrelo, so pa težji in do njih prideš bolj načet. Minulo nedeljo sem šel gor skozi Kačji graben, dol čez Lipnico. Videl veliko megle, tebi želim več sreče.

Filip: sreda, 20. avgust 2008, ob 19.03 uri

Minulo nedeljo sem šel gor skozi Kačji graben, dol čez Lipnico. Videl veliko megle, tebi želim več sreče.
Na meglo ne moreš vplivati, vendar bi vseeno priporočal to varianto. Melišče vzameš kot preizkus svojih možnosti, orientacije in iznajdljivosti, potem si pa pač na konju , . . , ,. . ..... pardon, Špiku. Dol pa že gre čez Lipnico, do tistega znanega korita.

anya: sreda, 15. julij 2009, ob 18.13 uri

Jutri nameravam na Špik. Ima morda kdo sveže informacije o stanju poti? Vnaprej hvala Anja

korl: četrtek, 16. julij 2009, ob 8.20 uri

V soboto 11.07. je na koncu melišča iz smeri Kačji graben (tik preden se združi pot s potjo iz Lipnice) bilo še krajše snežišče. Drugače pa na nobeni od poti ni bilo opaziti kaj posebnega.