FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: ponedeljek, 2. avgust 2004, ob 12.57 uri; ogledov: 0

Parkirali na koncu ceste v Belski Kočni in se odpravili po poti, ki pelje na Savinjsko sedlo. Prvo smo šli do našega prvega cilja in sicer do manjše kočice (lovske?), se tam malo razgledali, nato pa malce sestopili in se po nemarkirani stezi odpravili pod ostenje Mrzle gore. Ko smo prišli do melišč pod ostenjem, smo si ogledali kje vodi pot na Krničko goro (naš bodoči cilj), nato pa smo se usmerili v Štefanovo grapo, ki nas je pripeljala na škrbino pod Mrzlo goro (dobrih 1900m visoko) Grapa sama je bila kar sitna zaradi mešanice grušča in snega. Od tam smo po markirani poti sestopili na našo stran in se usmerili proti našemu glavnemu cilju - Mrzlemu vrhu. Ker pa se je vreme hitro spreminjalo in ni vlivalo velikega zaupanja, smo se odločili, da se bomo vzponu na vrh odpovedali. Tako smo se po krajšem sestopu povzpeli na Savinjsko sedlo in od tam po markirani poti sestopili nazaj do avta. Zadnje pol ure sestopa smo še posebej hiteli, kajti nedaleč stran je že grmelo, pa tudi nekaj kapljic se je prikradlo izpod neba. Navkljub nedelji smo na avstrijski strani srecali vsega tri gornike, za razliko od poti na naši strani, kjer so se vile kolone v vse smeri. Kot ponavadi smo se (po)trudili I, M, B

turbo: ponedeljek, 2. avgust 2004, ob 12.57 uri

Parkirali na koncu ceste v Belski Kočni in se odpravili po poti, ki pelje na Savinjsko sedlo. Prvo smo šli do našega prvega cilja in sicer do manjše kočice (lovske?), se tam malo razgledali, nato pa malce sestopili in se po nemarkirani stezi odpravili pod ostenje Mrzle gore. Ko smo prišli do melišč pod ostenjem, smo si ogledali kje vodi pot na Krničko goro (naš bodoči cilj), nato pa smo se usmerili v Štefanovo grapo, ki nas je pripeljala na škrbino pod Mrzlo goro (dobrih 1900m visoko) Grapa sama je bila kar sitna zaradi mešanice grušča in snega. Od tam smo po markirani poti sestopili na našo stran in se usmerili proti našemu glavnemu cilju - Mrzlemu vrhu. Ker pa se je vreme hitro spreminjalo in ni vlivalo velikega zaupanja, smo se odločili, da se bomo vzponu na vrh odpovedali. Tako smo se po krajšem sestopu povzpeli na Savinjsko sedlo in od tam po markirani poti sestopili nazaj do avta. Zadnje pol ure sestopa smo še posebej hiteli, kajti nedaleč stran je že grmelo, pa tudi nekaj kapljic se je prikradlo izpod neba. Navkljub nedelji smo na avstrijski strani srecali vsega tri gornike, za razliko od poti na naši strani, kjer so se vile kolone v vse smeri. Kot ponavadi smo se (po)trudili I, M, B