FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

slovan: petek, 5. januar 2007, ob 12.21 uri; ogledov: 0

Ko je že ravno spet odprta ta tema, lahko še kaj pametnega dopišemo. :) Na strani PZS je objavljena kar obsežna [url=http://www.pzs.si/prva/priloge/zavarovanje_2007.pdf] brošura o zavarovanju za leto 2007[/url]. Poleg osnovnega paketa zavarovalnih storitev, ki velja za vsakega člana, so možna še dodatna zavarovanja npr. dodatno zavarovanje stroškov reševanja v tujini. V brošuro so vključeni celo Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb in Posebni pogoji za nezgodno zavarovanje članov športnih organizacij in planinskih zvez. Je pa zanimivo, da se določene navedbe v uvodnih pojasnilih s strani PZS in v zavarovalnih pogojih med seboj nekoliko razlikujejo: 1) začetek zavarovalnega kritja: glede na posebne pogoje se za nove člane začne kritje šele 1. dan naslednjega meseca po mesecu včlanitve. 2) izključitev obveznosti zavarovalnice: glede na splošne pogoje je obveznost za izplačilo zavarovalnine izključena samo v primeru alkoholiziranosti (več kot 0,5 promila) in ne tudi pomankljive opremljenosti. 3) kritje stroškov reševanja: glede na posebne pogoje se krijejo samo stroški reševanja poškodovanih oseb. Zanimivo je tudi, da se glede na splošne pogoje delovanje temperature oz. slabega vremena na zavarovanca samo po sebi še ne šteje za nezgodo.

ablatnik: petek, 4. november 2005, ob 10.07 uri

Ob diskusijah in objavah glede zavarovanja za reševanje v gorah na spletnih straneh Gore in ljudje ( http://gore-ljudje.net/ ), se mi poraja še več pomembnih vprašanj. Ker si odgovorov ne obetam dobiti na tem mestu, sem na naslov info@pzs.si poslal takšno pismo: [i:e426f8a013] Dober dan, kot člana PZS me zanima, če bomo v bodoče - po novi pogodbi z zavarovalnico - lahko zavarovani za reševanje v gorah Slovenije. Omenjate gore Evrope, kamor menda spadajo tudi naše Alpe, mar ne? Ali bo zavarovanje preko Tilie veljalo tudi v primeru, ko oseba ni poškodovana, pa je kljub temu življensko ogrožena, npr. zaradi podhladitve, srčnega infarkta in podobno? Razumem, da reševanje, ki ga krije ZZZS, ne vključuje teh stanj. Tako kažejo tudi nedavni primeri. A tukaj gre vendar za drugo zavarovalnico !? Kako lahko vidimo besedilo pogodbe, po kateri smo oz. bomo zavarovani? Ali si v prihodnje lahko obetamo večji obseg pravic, predvsem veljavnost reševanja za cel svet ? Nekateri izmed nas so člani "Österreichischer Alpenvereina", ki ponuja zavarovanje za primer iskanja in reševanja do višine 5 miljonov, in to po CELEM svetu. Seveda velja, tudi če NISI poškodovan. Ni škoda, da se pri nas ne moremo dogovoriti za kaj takega? Hvala za odgovor, Andrej Blatnik, član AO Kozjak Maribor [/i:e426f8a013]

Ivan: sobota, 5. november 2005, ob 9.21 uri

Tisti, ki tako radi primerjate ugodnosti Alpenvereina in PZS, poglejte še zneske članarin za "standardne člane": [b:d183c83a55]priporočeno[/b:d183c83a55] 4.100 SIT ([url]http://www.pzs.si/prva/priloge/vrste_clanstva.htm[/url]) oziroma [b:d183c83a55]najmanj[/b:d183c83a55] €48.50 ([url]http://www.alpenverein.at/portal/Mitgliedwerden/?navid=77[/url]) ali približno 11.600 SIT. Si predstavljate kaj bi se zgodilo, če bi PZS prišla z idejo o takšnem povišanju članarine? Tako kot vedno, tudi tukaj velja "za malo denarja malo muzike". O tem, da je PZS nesposobna bolj zahtevnim članom nuditi več in da je edina dodatna ugodnost, ki jo zna ponuditi, naročnina na PV (ki je sicer odlična revija, ampak med nalivom v steni malce manj uporabna), pa raje ne bom izgubljal besed (tako kot tudi svoje misli o njenem vrlem vodstvu raje obdržim zase). Sicer pa imate, tako kot še marsikje drugje, tudi tu možnost izbire ... včlanitev v Alpenverein je enostavna, opravite jo čez Internet 8).

ablatnik: nedelja, 6. november 2005, ob 9.16 uri

Da, tudi dodatno "kasko" zavarovanje bi bila dobra rešitev. Naprimer v okviru A članstva. Potrebe so, tudi funkcionarjem je to najbrž jasno, a zakaj tega ne uredijo?

xmovc: petek, 13. januar 2006, ob 13.12 uri

Ker je leto ponovno okrog (zopet) odpiram razpravo na to temo in srčno upam, da se bo vodstvo PZS čimprej zamislilo, saj v nasprotnem postavlja vprašanje o smiselnosti obstoja organizacije. Do tehle informacij sem se "dokopal" preko elektronske pošte (ni bilo potrebno kopati, Avstrijci so začuda sila sproti in zelo prijazno odgovarjali na zastavljena vprašanja), mogoče bo še kakšnemu izmed uporabnikov foruma prišlo prav. Do včeraj sem namreč okleval kar se tiče A članarine pri PZS, danes vem, da je glede na ponudbo naših severnih sosedov to bolj nateg v povezavi s planinsko založbo kot pa dejansko kvalitno zavarovanje. Podatki se nanašajo na 2 odrasla in 2 otroka; Torej PZS (izdelava novih izkaznic in fotografija ni všteta, vključen družinski popust, ker za leto 2006 še ni objavljenih članarin - link ne dela! sem vzel objavljene za leto 2005) v sodelovanju z zavarovalnico Tilia: 2x članstvo A= 20.680,00 SIT; kritje za primer reševanja V TUJINI 1,9 mio SIT 2x članstvo P+O= 1.660,00 SIT; kritje za primer reševanja V TUJINI 650k SIT (kar zadošča mogoče za vžig helikopterja) Èe prištejemo še stroške izdelave novih izkaznic (recimo, da fotografije že imamo, drugače lahko prištejemo še kakšnih 6k SIT) je skupen znesek za štiričlansko družino [b:25efcd67f1]23.940,00 SIT[/b:25efcd67f1] OeAv; 2 odrasla= 48,5+36,5=85 EUR (20.500 SIT); kritje za primer reševanja PO CELEM SVETU ~5,3 mio SIT 2 otroka= 0+0= 0 EUR; kritje za primer reševanja PO CELEM SVETU ~5,3 mio SIT Za vsakega člana je potrebno prišteti še 3 EUR takse kar znese dodatnih 2.900,00 SIT torej skupaj [b:25efcd67f1]23.400,00 SIT[/b:25efcd67f1]. Zaradi reprocitete so popusti -50% pri nočitvah v Sloveniji (pa še kje) upoštevajo tudi članom OeAv. Naj dodam le še naslov: Alpenverein Klagenfurt Völkermarkter Str. 9 9020 Klagenfurt office@alpenverein-klu.at Tel: +43 (0) 463/513056 Uradne ure; pon-čet: 10-12 in od 16-19 petek: 10-14 Zdi se mi , da je skrajni čas, da se funkcionarji PZS premaknejo še v katero drugo smer kot le v politično in na obisk raznih "visokih" podelitev, kjer podeljujejo priznanja sami sebi.

Mitja: petek, 13. januar 2006, ob 15.23 uri

...kritje za primer reševanja V TUJINI 650k SIT (kar zadošča mogoče za vžig helikopterja)...
Ob predpostavki, da reševanje s helikopterjem stane približno 70 evrov na minuto, zgoraj omenjeno kritje, razen v izjemnih primerih, povsem zadostuje za helikoptersko reševanje in kasnejši prevoz v domovino. Sam bi se bolj obregnil ob samo razlago reševanja v tujini, ki nam jo ponuja PZS ob plačilu članarine. Zdi se mi precej posplošena in ne definira točno, ali je v kritje reševanja všteta tudi morebitna iskalna akcija v tujini ali gre v tem primeru morda za povsem drug pojem. Namreč, več časa trajajoča iskalna akcija (še posebej, če bi bil vanjo vključen tudi helikopter) bi te v tem primeru znala kar pošteno udariti po žepu. Povrhu vsega se pogostokrat zgodi, da iskalne akcije sprožijo sorodniki ali prijatelji. Ne bi bil rad v koži tistega, ki bi ga v tujih gorah denimo ujel mrak in bi bil prisiljen v nočno bivakiranje, naslednji dan pa bi ga zaradi sprožene iskalne akcije s strani svojcev v dolini čakal milijonski račun. Morda kdo ve odgovor na to, če je v tujini možno zavrniti helikoptersko reševanje?

pismo1: petek, 13. januar 2006, ob 22.12 uri

...kritje za primer reševanja V TUJINI 650k SIT (kar zadošča mogoče za vžig helikopterja)...
Ob predpostavki, da reševanje s helikopterjem stane približno 70 evrov na minuto, zgoraj omenjeno kritje, razen v izjemnih primerih, povsem zadostuje za helikoptersko reševanje in kasnejši prevoz v domovino.
Iz številk sledi: 650k SIT = cca.2.710€ = cca. 39 min reševanja. To pa, po moje, ni ravno dovolj za reševanje + prevoz v domovino. Morda kdo ve odgovor na to, če je v tujini možno zavrniti helikoptersko reševanje?
Ni ravno odgovor, temveč novo vprašanje: kaj se bo zgodilo, če zavrneš helikoptersko reševanje (kdaj te bodo reševali, koliko ljudi te bo reševalo, koliko te bo to stalo v primerjavi z helikopterskim reševanjem)? Kako lahko pri nas zavrneš helikoptersko reševanje, če si, npr. nezavesten?

Mitja: sobota, 14. januar 2006, ob 0.39 uri

Iz številk sledi: 650k SIT = cca.2.710€ = cca. 39 min reševanja. To pa, po moje, ni ravno dovolj za reševanje + prevoz v domovino.
Koliko časa pa misliš da je običajno helikopter v zraku, ko rešuje planinca? Kasnejši prevoz iz bolnišnice v domovino pa je tako ali tako drobiž v primerjavi s helikopterskim prevozom, razen če te ni nesreča doletela kje v Turčiji. Sicer pa ni vrag, da ti ne bi kdo od bližnjih priskočil na pomoč pri prevozu domov. Torej, zanemari te stroške in pomisli na zlom/zvinj noge/gležnja, ki sta eni izmed najpogostejših poškodb v gorah. Menda ne bo zaradi tega helikopter v zraku 2 uri? Kako lahko pri nas zavrneš helikoptersko reševanje, če si, npr. nezavesten?
Le zakaj bi pri nas zavrnil tovrstno reševanje, ko pa je gratis? Mimogrede, Rok, kako naj bi po tvoje nezavesten človek lahko karkoli zavrnil? Ali pa morda namiguješ na to, da bi reševalec čepel ob nezavestnem tako dolgo, dokler le ta ne bi postal zavesten in ga nato povprašal, ali zavrača prevoz s helikopterjem?

pismo1: sobota, 14. januar 2006, ob 19. uri

Koliko časa pa misliš da je običajno helikopter v zraku, ko rešuje planinca?
Menim, vem pa ne, da 39 minut precej hitro mine. Kasnejši prevoz iz bolnišnice v domovino pa je tako ali tako drobiž v primerjavi s helikopterskim prevozom, razen če te ni nesreča doletela kje v Turčiji.
Turčija, lepi spomini, a ne reševanja v gorah. :lol: zlom/zvinj noge/gležnja, ki sta eni izmed najpogostejših poškodb v gorah. Menda ne bo zaradi tega helikopter v zraku 2 uri?
Ne vem. Morda res ne, a kot omenjeno zgoraj - čas hitro mine.Morda bi nam kdo z izkušnjami lahko povedal, koliko časa, približno traja tako reševanje in kaj zajema skupni čas ?(vzlet, reševanje, polet do bolnice, let do baze ipd...) Mimogrede, Rok, kako naj bi po tvoje nezavesten človek lahko karkoli zavrnil?
Imaš prav. Nepremišljen stavek. :oops: Èe si nezavesten in le toliko poškodovan, da bi se pri zavesti lahko sam gbal, te verjetno ne bo vozili s helikopterjem. In ti ne bi bilo potrebno zavrniti reševanje. Ali pa morda namiguješ na to, da bi reševalec čepel ob nezavestnem tako dolgo, dokler le ta ne bi postal zavesten in ga nato povprašal, ali zavrača prevoz s helikopterjem?

Rožle: sobota, 14. januar 2006, ob 20.37 uri

To, kako blazno draga so helikopterska reševanja in kako izčrpavajo državni proračun, je samo futr za neumne ljudske množice. Novinarji pa kar do stropa skačejo, če dobijo nekaj, s čimer se da krmit nevsakdanjih novic željan narod. Pobijanje na cestah je, na šalost, nekaj vsakdanjega in zato nezanimivo. Èe helikopterji nebi leteli na reševalnih akcijah, bi leteli kar tako, malo brezveze. Piloti helikopterjev namreč potrebujejo na leto določeno število naletenih ur za podaljšanje licence, če pri tem opravijo koristno delo je pa sploh v redu. Zavrnitev helikopterskega reševanja :?: Halo :?: Èe si enkrat, oprostite izrazu, v dreku, si pač v dreku. Ne glede na to, a si sam kriv, ali ne. In če pokličeš pomoč, to pomeni to, da predajaš obvladovanje situacije v druge roke. To so roke vodje reševanja in potem on odloča, kakšen način reševanja je najbolj optimalen, predvsem pa najvarnejši v prvi vrsti za reševalce, potem pa za ponesrečenca. Od kod ideja, da bi nekdo, ki je sicer lahko pri polni zavesti, vpršanje pa, če priseben, ukazoval reševalcem, naj se grejo raje težje in posledično zanje nevarnejše klasično reševanje? Obstaja upanje. Helikopterji ne letajo v vsakem vremenu, pa ob veliki nevarnosti snežnih plazov tudi ne.

pismo1: sobota, 14. januar 2006, ob 21.53 uri

Zavrnitev helikopterskega reševanja :?: Halo :?: Èe si enkrat, oprostite izrazu, v dreku, si pač v dreku. Ne glede na to, a si sam kriv, ali ne. In če pokličeš pomoč, to pomeni to, da predajaš obvladovanje situacije v druge roke.
Sem že dejal: nepremišljen stavek. Rožle, veš morda več času reševanja?

Mitja: nedelja, 15. januar 2006, ob 1.01 uri

Menim, vem pa ne, da 39 minut precej hitro mine.
Odvisno. Meni se 39 minut ob gledanju opere vleče strašno dolgo, medtem ko mi ob dobri tekmi 39 minut mine ekspresno hitro. :D Turčija, lepi spomini, a ne reševanja v gorah. :lol:
Fedri in žimnice? :lol: Morda bi nam kdo z izkušnjami lahko povedal, koliko časa, približno traja tako reševanje in kaj zajema skupni čas ?(vzlet, reševanje, polet do bolnice, let do baze ipd...)
Pogostokrat sem zasledil, da helikoptersko reševanje v tujini (Švica, Francija) ne poteka na enak način kot pri nas. Ob nesreči skoraj vedno helikopter pripelje reševalno ekipo na kraj nezgode in se takoj spet vrne v bazo. Ko reševalci ponesrečenega oskrbijo, helikopter ponovno vzleti. Seveda je ob tem potrebno upoštevati, da v tujini vladajo povsem drugačni pogoji kot pri nas. Tako ima denimo v Švici skoraj vsaka bolnišnica svoj helikopter, ki je namenjen izključno reševanju in je temu primerno tudi opremljen. Pri nas bi bilo reševanje na takšen način sila težko izvedljivo, saj, kolikor mi je znano, edini helikopter, namenjen reševanju v gorah, vzleta z Brnika (izven glavne sezone mora pred pričetkom reševanja počakati še na zdravnika ali pa le-tega pobere kar med vožnjo do kraja nesreče), povrhu vsega je le-ta v lasti policije ali vojske (naj me kdo popravi, če so omenjeni podatki morda napačni). Skratka, ob vseh naštetih dejstvih kmalu postane jasno, zakaj je potrebno v tujini helikoptersko reševanje plačati, medtem ko pri nas v veliki večini primerov ni tako.

Mitja: nedelja, 15. januar 2006, ob 1.09 uri

In če pokličeš pomoč, to pomeni to, da predajaš obvladovanje situacije v druge roke. To so roke vodje reševanja in potem on odloča, kakšen način reševanja je najbolj optimalen, predvsem pa najvarnejši v prvi vrsti za reševalce, potem pa za ponesrečenca.
Ja, to je logika. Pa obstaja tudi na papirju? Recimo, med hojo si zviješ gleženj, pokličeš reševalce, ki zaradi slabega vremena prisopihajo peš do tebe, ti oskrbijo poškodovani gleženj in nato, proti tvojim pričakovanjem, zahtevajo prevoz s helikopterjem v dolino. Ker nisi zavarovan, se zaveš visokih stroškov prevoza in zato zavrneš prevoz s helikopterjem. Je torej to možno v tujini ali ne?

Rožle: nedelja, 15. januar 2006, ob 23.21 uri

Ideje o zavrnitvi helikoptrskega reševanja niso eksotika. Pravzaprav se mi je do sedaj zdela še najbolj neumna izjava dveh, ki so jima zadnje poletje, po moje neupravičeno, izstavili račun za helikoptersko reševanje iz s. stene Špika. Izjavila sta, da helikopterja nista naročila, čeprav sta vedela, da so jima bile štete ure in bi brez helikopterja v dolino prišla lepo zapakirana v polivinilu. Še enkrat, če meniš, da ne potrebuješ reševanja, potem ne kliči. Èe pa ti niso všeč reševalci, ki ti prihajajo na pomoč, potem začni nanje valiti kamenje. Se je že dogajalo. :?

tara: ponedeljek, 16. januar 2006, ob 14.16 uri

..

gamska: torek, 17. januar 2006, ob 8.03 uri

Ko smo že pri helikopterjih... mi smo videli ko je Stroj strmoglavil na Velem polju... če bi šli smo malo bolj hitro, bi doživeli bližnje srečanje. Grozno

Marjan: torek, 17. januar 2006, ob 10.23 uri

Pozdravljeni! Èe je ekipa na Brniku dežurna-pomeni,da je v pripravljenosti potrebuje po klicu pilot helikopterja nekaj minut za pre flight preverjanje in zagon rotorjev in je v zraku kakšnih 10 minut po klicu-lahko tudi manj. Èe je klic iz julijcev, potrebuje -če leti v ravni črti-da vmes ne pobira nikogar približno naslednjih 10-20 minut do recimo Kranjske Gore ali podobne relacije.Meni se zdi zelo čudna situacija,če bi se -pa se tudi je že zgodilo,da bi po tem ko je pobral ponesrečenca,spotoma pobral še enega. Kako si bi delila stroške-mogoče kot v taxiju pol,pol? GRS in helikoptersko reševanje naj bo brezplačno!Plačajmo jih iz proračuna-saj imamo za vsa sranja dovolj denarja!

slovan: nedelja, 10. september 2006, ob 16.39 uri

Postopoma sem se zavedel, da je lahko hoja po gorah tudi tvegano početje, zato razmišljam o zavarovanju. Ali obstaja razen zavarovanja preko članstva v PZS še kakšna druga možnost? Letna premija za člane PZS se mi zdi kar sprejemljiva (766 do 1326,5 SIT), čeprav v bistvu plačaš celo članarino. Zanima me tudi kako je s kritjem stroškov reševanja? Reševalne prevoze, v kar je verjetno vključen tudi helikopter, v celoti ali delno krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Kako pa je z drugimi stroški npr. spremstvo reševalcev v dolino?

slovan: ponedeljek, 11. september 2006, ob 13.12 uri

Sem še malo pogledal za zavarovanje. v 23. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju piše: »Z obveznim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev: 1. v celoti: – nujna medicinska pomoč, vključno z [b:1159f46fbd]nujnimi reševalnimi prevozi[/b:1159f46fbd], 5. največ do 60% vrednosti za: – [b:1159f46fbd]reševalne prevoze, ki niso nujni, zavarovanih oseb[/b:1159f46fbd], ki so nepokretne ali rabijo prevoz na in z dialize ali [b:1159f46fbd]v [/b:1159f46fbd]drugih [b:1159f46fbd]primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njihovo zdravje škodljiv[/b:1159f46fbd], ali zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca.« Èe si torej poškodovan, krije ZZZS stroške prevoza s helikopterjem v celoti, če pa nisi pa največ do višine 60%. Sem bil pa presenečen, ko sem videl, da zavarovanje v okviru članstva v PZS pri zavarovalnici Tilia, ne pokriva stroškov reševanja s helikopterjem v slovenskih gorah. Zato se mi zdi boljša varianta pri Alpenvereinu, čeprav je dražja. Ali se da komu, ki ima s tem malo več prakse, odgovoriti na naslednji vprašanji: 1. Ali se da z Alpenvereinom komunicirat v angleščini, ker nemško ne znam preveč dobro? 2. Ali zavarovanje pri Alpenvereinu sigurno krije tudi helikoptersko reševanje, če nisi poškodovan?

xmovc: ponedeljek, 11. september 2006, ob 14.16 uri

Na njihovi spletni strani imaš tudi PDF brošuro v [url=http://www.alpenverein.at/portal/Service/AWS.2006.englisch.pdf] angleščini [/url]. - tudi z "ne preveč dobro" nemščino se da vse zmenit - stroški helikopterja so kriti v primeru, da se zahteva helikoptersko reševanje s strani pooblaščene osebe v "regijskem centru za reševanje"; neglede na (ne)poškodovanost. Po doslej znanih podatkih ni bilo letos nobenega reševanja s helikopterjem, ki bi bilo plačljivo.
Torej so očitno tudi [url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=6822]ožuljenci[/url] s Kredarice in izgubljenci pod Prisankom imeli zastonj taxi. Potemtakem očitno poteka zaračunavanje stroškov po načelu "kakor se komu dvigne"

slovan: ponedeljek, 11. september 2006, ob 15.26 uri

- tudi z "ne preveč dobro" nemščino se da vse zmenit
Hvala. Na njihovi spletni strani imaš tudi PDF brošuro v angleščini .
Ravno to broušuro sem gledal, pa mi ni bilo jasno kateri odstavek pride v poštev. Rescue costs are understood as those costs of local rescue organisations (including costs of rescue organisations of neighbouring countries for incidents occurring close to national frontiers) incurred when the insured person has suffered an accident, or must be rescued, [b:a19b263cb4]whether injured or uninjured[/b:a19b263cb4], from mountain… Rescue costs are deemed the demonstrable costs incurred in searching for and transporting [b:a19b263cb4]the injured person [/b:a19b263cb4]to the nearest road open to traffic or to the hospital nearest the site of the accident.
Zdele sem pogledal še nemško varianto. Reševanje je res krito v obeh primerih. Angeški prevod pač ni čisto ustrezen. Bergungskosten sind die nachgewiesenen Kosten des Suchens nach [b:a19b263cb4]dem Versicherten[/b:a19b263cb4] und seines Transportes bis zur nächsten befahrbaren Straße oder bis zum, dem Unfallort nächstgelegenen, Spital.

xmovc: ponedeljek, 11. september 2006, ob 15.57 uri

Bergungskosten sind die nachgewiesenen Kosten des Suchens nach dem [b:bebbfcd88f]Versicherten [/b:bebbfcd88f]und seines Transportes bis zur nächsten befahrbaren Straße oder bis zum, dem Unfallort nächstgelegenen, Spital.
Očitno gre za napačen prevod :? Tu je govora o zavarovancu. Verjetno bi namesto "injured" moralo pisati "insured". :idea:

Tomaž: ponedeljek, 13. november 2006, ob 21.21 uri

F. Ekar bo imel več časa za PZS. :? Lokalne volitve v Preddvoru je pošteno izgubil (37,63 % : 62,37 %). :oops: :oops:

slovan: sreda, 29. november 2006, ob 14. uri

F. Ekar bo imel več časa za PZS. :? Lokalne volitve v Preddvoru je pošteno izgubil (37,63 % : 62,37 %). :oops: :oops:
Profesionalizacija predsedniške funkcije v PZS ni nujno dobra. Nekje bo namreč treba vzeti dodatnih 6 milijonov SIT (25.000 EUR po novem) na letni ravni za predsedniško plačo. :)

Luki: sreda, 29. november 2006, ob 18.48 uri

Mas prov ni nujno dobra. Ampak ce bi bil jest pre[b:ffa38d7b75]c[/b:ffa38d7b75]ednik bi blo pa kul.

slovan: sreda, 29. november 2006, ob 21.28 uri

Leta 2010 bo nova priložnost za kandidaturo. Èe boš imel v programu brezplačen šnops v planinskih postojankah, imaš po mojem mnenju dobre možnosti za izvolitev. :)

Luki: sreda, 29. november 2006, ob 22.23 uri

Teh pjanih planincev pa jest ne bom podpiru. USE BOMO UKINL!

xmovc: četrtek, 30. november 2006, ob 9.35 uri

USE BOMO UKINL!
No potlej pa ne bo bistvene razlike.

Marijana & Marko: četrtek, 30. november 2006, ob 11.39 uri

Teh pjanih planincev pa jest ne bom podpiru. USE BOMO UKINL!
Evo, dva glasova že imaš!

slovan: četrtek, 30. november 2006, ob 14. uri

[url=http://www.pzs.si/novice/novica.php?id=2407]Dogovori [/url] so v teku. :) Ps: S tem prispevkom sem se uvrstil na lestvico Top 50. :D

xerox: četrtek, 30. november 2006, ob 14.16 uri

Na žalost je resnica taka, da trenutno skoraj edino od pjanih planincev priteka denar. Od tistih ki se cel dan lahkajo po hribih, ne spijo, pijejo in jejo po bajtah, pa ima organizacija itak samo razrite poti. Treba bo iskati drugo rešitev, od nič pa ne bo nič. Samo še zaplankali nam bodo tisto kar še je, ker nas je vedno manj. In mi jim ne bomo mogli prav nič. Še bolj množično se bodo vlekli drati čez poti in izdajale kazenske odločbe zaradi parkiranja, balvaniranja, smetenja...

Marijana & Marko: četrtek, 30. november 2006, ob 14.52 uri

Kaj ima organizacija od planincev in kaj nima je sicer zanimivo vprašanje. Kaj ko bi ga obrnili, kaj imamo planinci od PZS. Od plačane članarine A (to je najvišja/najdražja opcija, ki jo ponujajo) nam ne krijejo morebitnih stroškov helikopterskega reševanja, če nismo poškodovani. :evil: Glede alkohola in zaslužka koč, no to je pa druga zgodba. Naj koče, če ne morej preživeti brez točenja alkohola, pač zaprejo. Itak je gorskih gostiln pri nas preveč, bivakov pa premalo...

Tomaž: četrtek, 30. november 2006, ob 17.40 uri

Teh pjanih planincev pa jest ne bom podpiru. USE BOMO UKINL!
Evo, dva glasova že imaš!
Tri! :lol:

slovan: četrtek, 30. november 2006, ob 19.46 uri

Glede alkohola in zaslužka koč, no to je pa druga zgodba. Naj koče, če ne morej preživeti brez točenja alkohola, pač zaprejo. Itak je gorskih gostiln pri nas preveč, bivakov pa premalo...
Mislim, da je treba upoštevati tudi socialno-kulturni pomen, ki ga imajo oskrbovane planinske koče. So namreč pomembno središče, v katerih se ustvarja pristno domače slovensko vzdušje, kjer planinke in planinci kaj pojedo, popijejo in se malo poveselijo. Takšno domače vzdušje, podprto z domačo kapljico in narodnimi vižami, pa je pomemben element nacionalne kulture in s tem ohranjanja slovenske identitete v današnjem globaliziranem svetu. 8) Od tu naprej ni več replika. :!: Reševanje in zavarovanje. Prvotni zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 118. členu določa:Fizična ali pravna oseba, ki je [b:d897b66efc]namenoma ali iz velike malomarnosti[/b:d897b66efc] povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti: - stroške zaščitnih in reševalnih intervencij; - stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje; - stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
Ta člen je bil letos marca dopolnjen: (1) Fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti: – stroške zaščitnih in reševalnih intervencij; – stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje; – stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada. (4) Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.
Vendar se do izdaje podzakonskih aktov dopolnjen zakon še ne uporablja, tako da je še vedno v veljavi stari zakon. Se pravi, če povzročiš ogroženost, ki zahteva reševalno akcijo, namenoma ali iz hude malomarnosti, te lahko terjajo za povračilo stroškov. Je pa zanimivo vprašanje, kaj se smatra za hudo malomarnost? Glede na izjave reševalne službe je to zlasti povzročitev nesreče v vinjenem stanju. Zanimivo pa je, da sta že omenjena alpinista, ki sta se zaplezala v steni Špika, dobila zahtevek za delno plačilo stroškov, čeprav verjetno nista bila v vinjenem stanju. :o Glede na moje amatersko pojmovanje malomarnosti bi lahko šlo za naslednje primere: 1.neustrezna opremljenost: da greš na turo brez čelade, primerne obutve... 2.neustrezna usposobljenost: da greš plezat alpinistično smer (npr. Peklensko pomarančo), čeprav nisi alpinist/ka. 3.tura kljub slabi vremenski napovedi: da rineš v hribe pozimi, kljub nevarnosti plazov. 4.alkoholiziranost: da napihaš več kot 0,5 promila. Ps: Marijana, a je z roko že OK?

Marijana & Marko: četrtek, 30. november 2006, ob 21.38 uri

Glede alkohola in zaslužka koč, no to je pa druga zgodba. Naj koče, če ne morej preživeti brez točenja alkohola, pač zaprejo. Itak je gorskih gostiln pri nas preveč, bivakov pa premalo...
Mislim, da je treba upoštevati tudi socialno-kulturni pomen, ki ga imajo oskrbovane planinske koče. So namreč pomembno središče, v katerih se ustvarja pristno domače slovensko vzdušje, kjer planinke in planinci kaj pojedo, popijejo in se malo poveselijo. Takšno domače vzdušje, podprto z domačo kapljico in narodnimi vižami, pa je pomemben element nacionalne kulture in s tem ohranjanja slovenske identitete v današnjem globaliziranem svetu. 8)
:oops: :lol: :lol: :lol:

slovan: sobota, 2. december 2006, ob 11.08 uri

Nadaljujemo z razpravo o kritju stroškov reševanja. Dopolnjen 118. člen ZVNDN loči tri ravni povzročitve stroškov nujnega ukrepanja oz. reševanja: 1. Reševalni primer povzročimo namenoma ali iz velike malomarnosti. Stroške krijemo v celoti. 2. Reševalni primer povzročimo iz malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti. Stroške krijemo v sorazmernem deležu. 3. Reševalni primer povzročimo pri t.i. adrenalinskih športih. Èe pride do reševanja, krijemo stroške v sorazmernem deležu in to v vsakem primeru. Bo pa zanimivo, katere športe oz. dejavnosti bo vlada uvrstila na seznam adrenalinskih športov. Verjetno bodo to jadralno padalstvo, zmajarji, jamarji... Klasično planinstvo oz. hoja po planinskih poteh v kopnih razmerah po moje ne bo uvrščena na ta seznam, ker bi bil verjetno vsesplošen upor med ljudstvom. :evil: Bo pa verjetno dilema glede alpinizma in zimskih vzponov. To bo po moje vključeno, ker gre za bolj tvegane dejavnosti.

Tomaž: sobota, 2. december 2006, ob 11.23 uri

Bo pa verjetno dilema glede alpinizma in zimskih vzponov. To bo po moje vključeno, ker gre za bolj tvegane dejavnosti.
:? :? :cry:

slovan: sobota, 2. december 2006, ob 14.38 uri

Tomaž, gre zgolj za moje amatersko razmišljanje, kako se bodo stvari odvijale. Lahko, da bo tudi povsem drugače. :) Sicer pa za to zimsko sezono ta na novo dopolnjen člen itak še ne velja, ker še ni podzakonskih aktov. Se pravi, dokler jih ni, velja stara ureditev. 8) Bo pa po novem verjetno še več zmede. :? Že doslej ni bilo jasno, kaj pomeni velika malomarnost. Zdaj pa so tu še nove okoliščine: malomarnost, neusposobljenost in neustrezna opremljenost, ki niso nikjer konkretno opredeljene. Kako se bo npr. ugotavljala ne-usposobljenost za gibanje po planinskih poteh :?: Mogoče bo treba opraviti celo kakšno usposabljanje in bomo morali planinci na stara leta spet nazaj v šolo. :lol: V prometnih predpisih je stvar jasna. Tam točno veš, kakšne so hitrostne omejitve, oprema, vozniški izpit, koliko lahko napihaš. Zdi se mi, da je planinska dejavnost, vsaj glede na množičnost, dokaj podobna prometu. Tako, da bi bilo po moje smiselno te nejasnosti urediti v posebnem zakonu o planinski dejavnosti. Se pravi vsaj naslednje: koliko lahko spiješ, potrebna oprema v različnih razmerah (obutev, vrvi, samovarovalni komplet, čelada, cepin, dereze...) in zahtevana usposobljenost (npr. potrebno število vzponov določene težavnosti, alpinistična šola...).

Rožle: sobota, 2. december 2006, ob 15.32 uri

Nedolgo nazaj si je neka oseba organiziran ogled Arboretuma Volčji potok zamislila malce po svoje. In potem so bili angažirani tako policijski helikopterji kot konjenica, kinologi in pa seveda GRS. Èe bi bilo v tej državi, ki čedalje bolj dobiva podobo banana republike, kaj pravice, potem bi reševanja morali plačevati vsi. Sam sem takoj za to, da vsi vse plačujemo. Od šolstva do zdravstva, pa tudi reševanja, če hočete. Ampak potem naj mi država pusti povsem pri miru [b:b0093178a0]bruto[/b:b0093178a0] znesek moje plače. Z njim si bom z lahkoto privoščil tudi po več panoramskih poletov s helikopterjem letno, pa še mi bo ostalo za marsikaj drugega. Seveda pa tak sistem nebi bil povšeči našemu ljubljenemu vodstvu, ker jim tako nebi nič kanilo v njihov žep.

slovan: sobota, 2. december 2006, ob 19.50 uri

Verjetno gre za tale primer. :lol: Volčji Potok – Skupina upokojenih občanov se je podala na izlet v arboretum, tam pa so izgubili 90-letnika. Takoj se je začela iskalna akcija, v katero je bilo vključenih več policistov, policistov s službenimi psi in policistov konjenikov. Pridružili so se tudi kamniški ...
Nadaljevanje lahko preberete v Slovenskih novicah, če še imate stare številke. Ampak potem naj mi država pusti povsem pri miru bruto znesek moje plače.
Se strinjam ampak na žalost verjetno ni izvedljivo. Določen obseg javnega financiranja je v vsaki državi pač neizogiben. Ceste, železnice, policija, vojska itd. Tega denarja žal ni mogoče zbrati drugače kot s prisilnimi dajatvami oz. davki in drugimi obveznimi prispevki. Kdo bo pa prostovoljno dal prispevke za npr. plače policistov? Jaz že ne. :) Se pa javna sredstva, če odmislimo samoumevno vzdrževanje tistih, ki so (bili) pri koritu :x , trošijo tudi za mnoge druge bedarije. Na primer razne podpore za: kulturo (obnova kulturnih objektov, filmi, revije, knjige...), šport (športni objekti, vrhunski športniki...), nepotrebne institucije (RTVslo, verske skupnosti...), privilegirane penzioniste... Skratka tega je ogromno. :x Je pa zanimivo, ko se pojavi kak projekt, kjer je treba kaj financirati in potem ljudje rečejo: »Država naj da denar.« Ja kaj pa je država v finančnem pogledu drugega kot zgolj skupek vseh davkoplačevalcev. :idea: Se pravi, če da država denar, ga je treba nekje vzeti. Zato sem sam proti raznim bedarijam, kjer se zahteva finančna podpora države, kot je gradnja stadiona v Ljubljani ali reševanje Olimpije. Oprostite izrazu, za koji k... pa to rabimo. :x :oops: Taki projekti bi se morali financirati iz zasebnih sredstev in prostovoljnih prispevkov. Zanimivo pa je, ko so zbirali prostovoljne prispevke za nov stadion, so nabrali vsega skupaj nekaj milijonov. Očitno interes hitro usahne, ko je treba kaj prispevati direktno iz lastnega žepa. :) Skratka sem za to, da se ohranja nek osnovni nivo socialne države in da se pomaga tistim, ki se znajdejo v stiski ob naravnih nesrečah. Kar je pa več od tega, je pa po mojem mnenju neupravičen luksus na davkoplačevalske stroške.

Rožle: sobota, 2. december 2006, ob 22.23 uri

Prej sem omenjal bruto plačo, pa pozabil, da pa potem, ko zapravim neto del, podarim državi še dodatnih 20% v obliki DDVja, potem so pa tu še trošarine na goriva, ki daleč presegajo sredstva, ki jih potem država vloži v cestno infrastrukturo pa še bi se našlo marsikaj. Skratka, za ves ta denar bi me lahko v steno prišla iskat dva hlikopterja, eden dodaten zato, da na njem igra plehmuzka medtem, ko me z vitlom vlečejo v tadrugo mašino. Pa še na strehi Jeseniške bolnišnice bi me lahko pričakale moravške mažoretke. :lol: In potem mi bo, naprimer, nek kronik, ki mu plačujem zdravljenje jeter, govori, da meni pa reševanje ne pripada. :evil:

xerox: nedelja, 3. december 2006, ob 11.06 uri

Rožle nikar ne žali! Kaj pa fali Jeseniškim mažoretkam?

Rožle: nedelja, 3. december 2006, ob 11.27 uri

Kaj pa fali Jeseniškim mažoretkam?
Prav nič, bog ne daj da kaj. Le bolj domače bi mi bilo z moravškimi... :oops: :lol:

xmovc: ponedeljek, 4. december 2006, ob 11.47 uri

Rožle, kot bi mi besede z jezika pobiral. Zakaj plačujem enak znesek zdravstvenega zavarovanja, če pet let dohtarja niti videl nisem, večina penzionistev pa vsak mesec prinese domov taveliko merkatorjevo vrečo (zadnjič se mi je eden hvalil, da za 40k SIT) tabletk. Zakaj moram plačevati za penzion upokojencem, zaželeno pa je, da ga še sebi hkrati. Prodajna cena bencina brez dajatev je 97 SIT, vse ostalo gre državi. OK preostali naj bi šel financiranje cest, ampak kam hudiča gre potem cestnina, ki jo plačam vsakoletno pri registraciji. Glede na stanje cest, nobena od pobranih davščin ne doseže svojega namena. Zakaj so dobile predhodne generacije stanovanja praktično zastonj, nekateri so kredite odplačali s zabojem piva, drugim jih je podaril Jazbinšek. Pa še kaj bi se našlo. Vidim dve rešitvi: - odseliš se nekam, kjer so banane cenejše in boljše; - greš na upravno enoto in postaneš STROJAN. Kar se zavarovanja tiče, naši severni bratje so mi že poslali položnico za naslednje leto, zato se sploh ne ubadam s tem kakšen umotvor bodo (če bodo) upeli naumiti teli "naši". Saj niti pomembno kdo, vlada ali PZS, svinje vse žrejo iz istega korita in dokler jim ga polnimo... :evil:

slovan: ponedeljek, 4. december 2006, ob 20.07 uri

In potem mi bo, naprimer, nek kronik, ki mu plačujem zdravljenje jeter, govori, da meni pa reševanje ne pripada.
Normalno je, da če ti gre kdo na jetra (pa če so ta v postopku sanacije ali pa ne :)), ga pač nekam pošlješ.8) Ampak če dobiš domov nalog za plačilo stroškov reševanja, verjetno v pritožbi ne boš ugovarjal, da nekomu plačuješ zdravljenje ali pa da nekemu staremu občanu reševanja ni bilo treba plačati. Ali pa da nisi naročil prevoza s helikopterjem :idea: kot sta storila že omenjena [url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=4658] alpinista[/url]. V primeru, da ti izstavijo račun, pač poizkušaš dokazovati, da nisi ravnal z veliko malomarnostjo. In ravno to mene zanima. Se pravi, kaj se šteje za veliko malomarnost in po čem se ta razlikuje od zgolj malomarnosti :?: [url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=7471] Vinjenost[/url], tu ni verjetno dileme. Neusposobljenost? Ampak saj ta dva sta bila vendar usposobljena alpinista. :o Očitno torej obstajajo še neki drugi kriteriji za določanje velike malomarnosti. Kar se zavarovanja tiče, naši severni bratje so mi že poslali položnico za naslednje leto
Po vsej verjetnosti bom tudi jaz naslednje leto emigriral. :)

xerox: torek, 5. december 2006, ob 6.31 uri

Francelj pa v jok :(

Rožle: torek, 5. december 2006, ob 13.10 uri

Ampak če dobiš domov nalog za plačilo stroškov reševanja, verjetno v pritožbi ne boš ugovarjal, da nekomu plačuješ zdravljenje ali pa da nekemu staremu občanu reševanja ni bilo treba plačati. Ali pa da nisi naročil prevoza s helikopterjem :idea: kot sta storila že omenjena [url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=4658] alpinista[/url]. V primeru, da ti izstavijo račun, pač poizkušaš dokazovati, da nisi ravnal z veliko malomarnostjo.
Smiselnost kakršnegakoli dokazovanja v tem konkretnem primeru je bila povsem nesmiselna. Za smiselno dokazovanje so potrebni jasni uradni kriteriji, teh pa ni in jih še dolgo ne bo. Edini "kriterij", ki je bil in še vedno velja je dobra volja , namreč dobra volja zdravnika reševalca ali podpiše ali pa tudi ne. Seveda bo z uvedbo še enega zavarovanja vse drugače. Takrat bo pa nek zavarovalniški "strokovnjak" odločal o tem ali nisi bil mogoče zelo malomaren in imel na nogah nogavice še od prejšnje ture. Vsaj glede na mentaliteto naših zavarovalnic bo to zagotovo tako. Spremenilo se ne bo nič, edino še nekaj prisklednikov več bo živelo od našega denarja. Ampak ne se dat. Upanje na odrešenje obstaja in upanje je božja mast :idea:

slovan: sreda, 6. december 2006, ob 11.15 uri

Da ne bo nesporazuma. 8) Nikjer nisem napisal, da se zavzemam za odpravo obstoječega sistema financiranja reševanja. Niti nisem na položaju, da bi lahko kakorkoli vplival na zadnje spremembe. Kot nekdo, ki ga bo to potencialno zadevalo, sem pač podal svoje mnenje, kakšne bodo stvari v prihodnosti. Èe sem s tem koga razkuril, se mu seveda opravičujem ampak je_i ga, tako pač je. Prav tako ne verjamem, da bodo spremembe obstoječega sistema prinesle nirvano, razsvetljenje ali kakšno drugo trancendentalno stanje kolektivne zavesti. Dodatno privatno zavarovanje za različne nevarnosti v gorah niti ni nekaj kar se bo šele uvedlo, saj v takšnih in drugačnih oblikah že obstaja. Npr.: Triglav, Adriatic, Tilia preko PZS, Uniqa in Generali preko Alpenvereina. Vsaj dva udeleženca tega foruma sta člana Alpenvereina, pa zato ne bom rekel, da sta bedaka, ki naivno pričakujeta odrešitev ali kaj podobnega. Prav tako ne bom rekel, da je nekdo, ki je član člana PZS, bedak, ker posredno podpira razne zavarovalniške »strokovnjake« in prisklednike v Tilii. Vsak se pač sam odloča ali bo sklenil zavarovanje in dokler je to na prostovoljni osnovi ni nobenega problema. Kar pa zadeva obstoječi javni sistem financiranja, se zadnjimi obrazložitvami glede plačila stroškov ne strinjam. Ampak dodatno prilivanje olja (ali kakšne druge maščobe) na ogenj verjetno ne bi bilo smiselno.

slovan: sobota, 9. december 2006, ob 10.38 uri

En primer iz sodne prakse, sicer ne iz planinskih logov, v katerem je sodišče ugotovilo, da je voznica ravnala z veliko malomarnostjo: Od povprečnega voznika je treba pričakovati, da pri vožnji v koloni upošteva varnostno razdaljo in da tudi sicer prilagodi hitrost vožnje lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, preglednosti, vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora, gostoti prometa in drugim prometnim razmeram, saj mora pričakovati, da drugače vozila ne bo mogel pravočasno ustaviti, če se kolona (nenadoma) ustavi (ne gre za to, da voznik prepozno zavre, temveč za to, da zaradi prekratke varnostne razdalje in neprilagojene hitrosti tudi ob sicer pravočasnem zaviranju trči v vozilo pred sabo). Zato je vozniku, ki ne ravna tako, mogoče očitati veliko malomarnost.
Èe ta primer amatersko apliciram na planinske razmere, potem praktično vedno, kadar zaidem v težave, ravnam z veliko malomarnostjo. :( Èe me presenetijo vremenske razmere, sem malomaren, ker se nisem ustrezno pozanimal o napovedi. Tudi če sem se ustrezno pozanimal, bi moral vedeti, da napoved ni nikoli popolnoma zanesljiva in bi zato moral imeti s sabo dodatno opremo za slabe razmere. Èe pa sem dodatno opremo imel s sabo, potem sem očitno pričakoval, da se lahko razmere spremenijo, pa sem vseeno rinil na turo. :o Èe skrenem z markirane poti sem malomaren, ker nisem sledil markacijam in drugim oznakam. Èe pa nisem vedel, da jim moram slediti, sem malomaren, ker se o tem nisem pozanimal. Èe skrenem z neoznačene poti, ki je ne poznam, sem malomaren, ker sem se podal na pot, ki je ne poznam. Èe pa pot poznam, sem malomaren, ker ji nisem dovolj pozorno sledil. Èe obstanem na neki poti, sem malomaren, ker nisem poznal opisa težavnosti poti. Èe pa sem opis težavnosti poznal, sem malomaren, ker ga nisem upošteval. Je pa danes objavljen zanimiv [url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/217001/]članek[/url] v Dnevniku in sicer o privatnem podjetju, ki se ukvarja z reševalnimi prevozi. Očitno je tudi na področju reševalnih storitev privatna oskrba dražja od javne. :idea:

Rožle: sobota, 9. december 2006, ob 13.14 uri

Praktično vsako prometno nesrečo se da okarkterizirat kot veliko malomarnost, še celo tiste, kjer je vzrok tehnična napaka. Tudi če nekdo na enem od potresno zelo ogroženih področij svoje hiše ni zgradil po takrat veljavnih protipotresnih standardih in je tako prišparal kakšno tono železobetona, je tudi to velika malomarnost. Pri vsem tem se mi postavlja vprašanje, komu koristi sistem, po katerem bi se nekomu v nesreči pomagalo zastonj (s sredstvi iz skupnega žakla), nekomu pa ne. Verjamem, da v primeru vedno prazne zdravstvene blagajne nekomu zelo paše ovcam kazat na peščico marginalcev, kot so alpinisti ali pa jadralni padalci. Da so ti marginalci ponavadi aktiven del prebivalstva, se pravi tisti, ki v žakel prispevajo in da imajo zaradi bolj zdravega načina življenja precej manj dragih kroničnih bolezni, to ovce ne zanima. Ampak dokler bodo po zdravstvenih domovih hodile akviziterke v leder minikah prodajat zdravila in za to kasirale blizu milijona…To je samo primer, ki mi je padel v oko (zaradi minike), se bi pa našlo cel kup stvari, kjer se naš denar, ki ga odvajamo za zdravstvo na veliko zapravlja. O helikopterskem reševanju in o tem kako zelo draga reč je to, je bilo v zadnjem letu moč veliko slišati in prebrati. Pri tem mi ni šlo nikakor v račun, zakaj je bil vedno kot strošek omenjen samo helikopter, a ostalo reševanje je pa zastonj. Po drugi strani dobro vem, da bi helikopterji policije in vojske leteli tudi, če nebi bilo potrebno posredovanje v nesrečah. Piloti morajo naleteti določeno število ur, je pa že bolje, da pri tem opravijo koristno delo, kot pa da delajo šolske kroge in se poizkušajo v pristajanju na vrhu Brane (kar niti ni enostavno odkar je gor protidesantna ovira). Samo ugibam, lahko da je bil ves tisti pomp okli helikoptrskega reševanja samo predpriprava terena za dodelitev koncesije privatnikom. Pa zakaj ne razbremenimo naših dragih politikov in njihovo res težaško delo zaupamo koncesionarjem. Bo zagotovo ceneje.

slovan: nedelja, 10. december 2006, ob 11.11 uri

Sam nimam nič proti, da med delovne naloge policije in vojske na podlagi 72. člena ZVNDN sodi tudi reševanje v gorah. Kakor tudi ne, da se to financira iz državnega proračuna (ob predpostavki, da gre za resen primer) če ne gre za zavarovalni primer iz 10. alineje 1. točke 23. člena ZZVZZ:nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi
oz. če reševanec nima urejenega zavarovanja. Ali če ne gre za primer iz 1. alineje 5. točke 23. člena ZZVZZ: reševalni prevozi, ki niso nujni, zavarovanih oseb v primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njihovo zdravje škodljiv
ki sicer verjetno ne pride v poštev ampak če ga beremo dobesedno, potem bi bil verjetno prevoz zavarovane osebe iz Slovenske smeri z osebnim avtomobilom, škodljiv za njeno zdravje. :idea: Reševanje v gorah je pač ena od varnostnih nalog policije, podobno kot reševanje oseb pred nasilnim ravnanjem drugih oseb. Èe je nek policist posredoval v vaški gostilni in rešil Frančka pred lokalnim razgrajačem, mu verjetno za to ne bo izstavil računa. Kljub temu, da je Franček morda ravnal malomarno, ker je zavil v gostilno, ko pa je vendar moral vedeti, da se tam nahaja pretepač. Èeprav verjetno ta dva primera nista povsem primerljiva. :) Je pa o sistemu reševanju (tako glede oskrbe kot glede financiranja) že precej napisanega na gore-ljudje.net. Meni se zdijo zanimivi tile prispevki: [url=http://www.gore-ljudje.net/pripomba_view.php?pid=1659&tab=objave_pripombe]prispevek 1[/url], [url=http://www.gore-ljudje.net/pripomba_view.php?pid=1664&tab=objave_pripombe]prispevek 2[/url], [url=http://www.gore-ljudje.net/pripomba_view.php?pid=1660&tab=objave_pripombe]prispevek 3[/url] Èe kar v okviru tega prispevka sklenem obsežno pisanje na to temo. Počasi sem se namreč že iztrošil in se mi ne da več filozofirati. Zame pridejo v poštev trije potencialni scenariji: 1. zavaroval se bom preko Alpenvereina. To se mi zdi zelo originalna ideja in vse čestike tistemu, ki se je to spomnil. 8) 2. če bo ustrezna ponudba pri domači zavarovalnici, se bom zavaroval doma. 3. ne bom se zavaroval.

bmare: četrtek, 4. januar 2007, ob 17.03 uri

Èlanarina 2007: http://www.pzs.si/prva/index.php# [b:74a0f4b322]Katere so prednosti, ki jih nudi PZS[/b:74a0f4b322] PZS še vedno posluje v Slovenskih tolarjih. Promontana pa je že nekaj časa na isti ulici kot g. Ekar.

slovan: petek, 5. januar 2007, ob 12.21 uri

Ko je že ravno spet odprta ta tema, lahko še kaj pametnega dopišemo. :) Na strani PZS je objavljena kar obsežna [url=http://www.pzs.si/prva/priloge/zavarovanje_2007.pdf] brošura o zavarovanju za leto 2007[/url]. Poleg osnovnega paketa zavarovalnih storitev, ki velja za vsakega člana, so možna še dodatna zavarovanja npr. dodatno zavarovanje stroškov reševanja v tujini. V brošuro so vključeni celo Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb in Posebni pogoji za nezgodno zavarovanje članov športnih organizacij in planinskih zvez. Je pa zanimivo, da se določene navedbe v uvodnih pojasnilih s strani PZS in v zavarovalnih pogojih med seboj nekoliko razlikujejo: 1) začetek zavarovalnega kritja: glede na posebne pogoje se za nove člane začne kritje šele 1. dan naslednjega meseca po mesecu včlanitve. 2) izključitev obveznosti zavarovalnice: glede na splošne pogoje je obveznost za izplačilo zavarovalnine izključena samo v primeru alkoholiziranosti (več kot 0,5 promila) in ne tudi pomankljive opremljenosti. 3) kritje stroškov reševanja: glede na posebne pogoje se krijejo samo stroški reševanja poškodovanih oseb. Zanimivo je tudi, da se glede na splošne pogoje delovanje temperature oz. slabega vremena na zavarovanca samo po sebi še ne šteje za nezgodo.

janezp: petek, 5. januar 2007, ob 15.03 uri

Ve kdo kaj bo s takoimenovanimi "adrenalinskimi" sporti in potrebnim dodatnim zavarovanjem. V kolikor sem slisal naj bi na ministrstvu pripravljali novelo, ki bo zahtevala dodatna zavarovanja za tisti, ki se ukvarjajo z bolj rizicnimi oziroma adrenalinskimi sporti, mednje naj bi spadala tudi plezanje in hoja v gore pozimi. Ze oznacba "adrenalinski" sporti je nekoliko neposrecena, vprasanje pa je predvsem kdo bo odlocal in po kaksnih kriterijih kateri sporti in aktivnosti bodo zahtevale dodatno zavarovanje. lp janez

slovan: nedelja, 7. januar 2007, ob 10.09 uri

vprasanje pa je predvsem kdo bo odlocal in po kaksnih kriterijih kateri sporti in aktivnosti bodo zahtevale dodatno zavarovanje
O tem bo odločala vlada, ki bo sprejela uredbo s seznamom dejavnosti. Ta seznam bo verjetno podoben kot pri komercialnih zavarovalnicah. Primer takšnega seznama ene od komercialnih zavarovalnic: zavarovanje ne krije stroškov, nastalih kot posledica priprave ali udeležbe: - na avto-moto tekmovanjih; - v športnem letalstvu, padalstvu, pri letenju z zmaji in z jadralnimi letali; - pri alpinizmu in smučanju izven urejenih smučišč; - pri jamarstvu; - pri planinarjenju in trakkingu nad 3.000 metrov nadmorske višine, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - pri potapljanju in podvodnem ribolovu, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - pri prostem plezanju, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - na drugih športnih tekmovanjih, če to na polici ni posebej dogovorjeno;
Opozorilo: Prispevek predstavlja amatersko mnenje avtorja. Avtor nima nobenih strokovnih kvalifikacij na tem področju.

Rožle: nedelja, 7. januar 2007, ob 14.10 uri

[Primer takšnega seznama ene od komercialnih zavarovalnic: zavarovanje ne krije stroškov, nastalih kot posledica priprave ali udeležbe: - na avto-moto tekmovanjih; - v športnem letalstvu, padalstvu, pri letenju z zmaji in z jadralnimi letali; - pri alpinizmu in smučanju izven urejenih smučišč; - pri jamarstvu; - pri planinarjenju in trakkingu nad 3.000 metrov nadmorske višine, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - pri potapljanju in podvodnem ribolovu, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - pri prostem plezanju, če to na polici ni posebej dogovorjeno; - na drugih športnih tekmovanjih, če to na polici ni posebej dogovorjeno;
Opozorilo: Prispevek predstavlja amatersko mnenje avtorja. Avtor nima nobenih strokovnih kvalifikacij na tem področju.
Zanimiv tale spisek zavarovalnice. Pod rizične dejavnosti so sestavljalci spiska uvrstili tisto, o čemer pač nimajo pojma. Èe greš poleti pogledat na urgenco, je tam večina, ki so se razsuli na rolerjih, pa kakšen biciklist vmes, pozimi pa smučarji. Sploh pri smučanju na urejenih smučiščih se od prihoda nove tehnike število nesreč z resnimi posledicami zadnja leta eksponencialno povečuje. Èe bi bil omenjeni spisek rezultat resnih analiz, bi tudi smučanje spadalo pod rizične dejavnosti. Tako se pa gredo smešit na način, da so za njih rizični piloti športnih letal. Pred leti je ena od zavarovalnic pri podobnem poizkusu med najbolj rizične uvrstila celo pilote potniških letal. Spisek kaže tudi na to, da sestavljalci nimajo pojma o definiciji pojmov. Izraz [u:4a8ccce59e]prosto plezanje[/u:4a8ccce59e] se pri nas ne uporablja kot ime za zvrst dejavnosti, je le način plezanja. Najverjetneje so imeli v mislih [u:4a8ccce59e]športno plezanje[/u:4a8ccce59e], to je plezanje na umetnih stenah, v plezališčih, balvanih... in je enako nevarno, kot planinarjenje. Seznam dejavnosti, ki jih bo vlada določila kot rizične, bo zagotovo najmanj toliko političen, kot strokoven, ker se z njim ne bo hotela zamerit kakšni večji skupini potencialnih volilcev. Ampak slednje je samo amaterska domneva amaterskega opazovalca dosedanjih dogajanj.

yurry: nedelja, 7. januar 2007, ob 15.38 uri

Seznam dejavnosti, ki jih bo vlada določila kot rizične, bo zagotovo najmanj toliko političen, kot strokoven, ker se z njim ne bo hotela zamerit kakšni večji skupini potencialnih volilcev. Ampak slednje je samo amaterska domneva amaterskega opazovalca dosedanjih dogajanj.
Se mi zdi da smo Slovenci pa vseeno se toliko hribolazniski narod, da ce bodo gledali na izgubo volilcev, si nas verjetno ne bodo upali prevec izzivati in jeziti. :D

poppy--: ponedeljek, 19. marec 2007, ob 20.27 uri

Mogoče kateri ve kako je z dvema fantoma, ki sta ostala na Mangartu? Upam na vse najboljše, da bi jima le uspelo preživeti!

Tomaž: ponedeljek, 19. marec 2007, ob 22.10 uri

Mogoče kateri ve kako je z dvema fantoma, ki sta ostala na Mangartu? Upam na vse najboljše, da bi jima le uspelo preživeti!
http://gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8852

Luki: torek, 20. marec 2007, ob 19.26 uri

Enega so nasli mrtvega, drugega se iscejo (tko so mi zdele rekl eni k so 24 ur gledal)

Luki: torek, 20. marec 2007, ob 19.30 uri

http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070320_3092722.php

xerox: sreda, 21. marec 2007, ob 12.23 uri

Preberte si še komentarje, ki jih je pod prispevkom za več strani. To je za bruhat, žal pa nam kaže tudi profil povprečnega slovenclja. Le kako smo se v zgodovini sploh uspeli izseliti iz Potočke zijalke? :oops:

andymann: sreda, 21. marec 2007, ob 12.42 uri

ne se sekirat za takšne komentarje, ti ki to pišejo, verjetno peš še čez cesto ne gredo, tako da itak ne vedo, kaj govorijo.

penzionist: sreda, 21. marec 2007, ob 14.16 uri

ne se sekirat za takšne komentarje, ti ki to pišejo, verjetno peš še čez cesto ne gredo, tako da itak ne vedo, kaj govorijo.
To je morda res.. imajo pa žal tudi volilno pravico...

igorz: sreda, 1. oktober 2008, ob 12.25 uri

Zanima me: "Kaj menite o novi pogodbi"?, ki jo je PZS pred kratkim sklenila z zavarovalnico Tilia d.d. iz Novega mesta. Več si lahko preberete tukaj: http://www.pzs.si/index.php?stran=Novice&novica_id=4126 Je to res najboljša izbira na zavarovalniškem tržišču za številno članstvo in ali ima od tega korist le vodstvo PZS? Kaj pa dnevna odškodnina v primeru nezgode? Kot dolgoletnemu A članu mi zneski za nezgodno smrt kaj dosti po smrti ne bodo koristili, prav tako bi se kljub tistemu smešnemu znesku težko sprijaznil z trajno invalidnostjo. Tudi za reševanje v tujini bi verjetno moral še kaj doplačati. Da nekaj ne štima pove že dejstvo, da se je dobro za kakšno bolj resno stvar ali odpravo v tujino dodatno zavarovati, sveda ne pri omenjeni Tili, čeprav naj bi nudila ugodne komercialne popuste na dodatna zavarovanja. Bom vesel vaših argumentiranih mnenj.

Marijana & Marko: sreda, 1. oktober 2008, ob 13.59 uri

Zanimiva bi bila tudi primerjava s članstvom v OAV. Èe bi se komu dalo...

matta: sreda, 1. oktober 2008, ob 14.06 uri

Sta mi pa segla v besedo. Res, kdo se bo potrudil?

igorz: sreda, 1. oktober 2008, ob 19.51 uri

Naj še dodam, da ne gre samo za A člane, ustrezno zavarovanje bi bilo potrebno za vse kategorije od P do A.