FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Brezovar: ponedeljek, 7. november 2005, ob 21.46 uri; ogledov: 0

S prijateljem Klemnom Bauerjem, sicer članom mladinske reprezentance v biatlonu sva se tako kot vedno za tale izlet odločila tik pred zdajci. 25.10. ob 20h zvečer zazvoni telefon. Klemen mi na drugi strani že veselo razlaga, da je napoved za naslednji dan sijajna in da ima v planu vzpon na Planjavo. Ne pomnim še trenutka, da bi se kdaj odrekel povabilu za v gore in tudi ta dan ni bil izjema. Naslednji dan vstanem že zgodaj zjutraj [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01293128198.jpg]SLIKA 1[/URL], se odpeljem v Ihan kjer poberem Klemna, nato pa se zapeljeva do Kamniške Bistrice, ki je izhodišče najine ture. Za spremembo od ture Lučki Dedec, Mala Ojstrica, Ojstrica in Lučka Baba, mi je tokrat že zelo kmalu postalo jasno, da naju čaka prekrasen dan. Že kmalu po vstopu v bukov gozd, tam zgoraj na desni opaziva sončne žarke, ki nagajivo kukajo skozi veje. Natančno rečeno, opaziva gore, ki se prikažejo za vejami in se že kopajo v soncu [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01298128200.jpg]SLIKA 2[/URL]. V živahnem tempu nadaljujeva po že neštetokrat prehojeni gozdni poti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01299128201.jpg]SLIKA 3[/URL] in vedno bližje sva izhodu iz gozda. Greva mimo Pastirjev in pet minut zatem že zadovoljno hodiva po tisti dolgi ravnini, ki se vleče od konca macesnov pa do začetka vzpenjanja na Kamniško sedlo. Brana se že kopa v soncu pa tudi leva stran Kamniškega sedla. Tudi Planjava [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01387128202.jpg]SLIKA 4[/URL] pa bo kmalu deležna sončnih žarkov. Zelo hitro prispeva do Kamniškega sedla, kjer se brez ustavljanja napotiva na desno in kreneva proti Planjavi. Pred Kamniško kočo sedita možakarja srednjih let, ki se igrata s psom. Seveda sva bila prepričana da je pes njun, a ta naju je prepričal v obratno. Verjeli ali ne, sledil nama je do vrha Planjave in tudi še dolgo po tem. Celo pot do vrha je hodil pred nama in vsake toliko časa obrnil glavo da vidi ali mu slediva[URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01303128203.jpg] SLIKA 5[/URL]. Mirno lahko rečem, da sva se v trenutku navezala nanj in da nama je popestril pot. Sedaj prideva na manjše sedelce, od koder se odpira prekrasen pogled na Rinke in Tursko goro [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01305128205.jpg]SLIKA 6[/URL]. Kot kaže je "tisti tam gor" začel stvari postavljati na svoje mesto. Večji del letošnje sezone sem imel smolo z vremenom. Skoraj vsakič, ko sem začel se je kazalo sonce, potem pa je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Tako sem bil večino tur pripravljen omejiti in prilagoditi vremenskim razmeram. Sedaj, v zgodnji jeseni pa se je le pokazala pravica iz kazica :P. Od sedelca imava še dobrih 20 minut do vrha Planjave. Kuža prispe na vrh 2394m visokega prvaka nad Kamniškim sedlom popolnoma izčrpan. Dava mu za piti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01319128207.jpg]SLIKA 7[/URL], potem še z zadnjimi atomi močmi pozira pred Ojstrico [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01310128208.jpg]SLIKA 8[/URL] , nato pa zaspi kot ubit [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01323128209.jpg]SLIKA 9[/URL]. Kar naj zaspi. Zaslužil si je, saj se je izkazal za tovariškega in zelo skrbečega čuvaja. Medtem ko drema, si s Klemnom privoščiva malico in uživava v prekrasnem pogledu na okoliške prvake. Tam pred nama se v daljavi bohoti Ojstrica (pred njo Lučka Baba) [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01334128211.jpg]SLIKA 10[/URL], pod nama pa se odpira Logarska dolina, na eni strani obsijana s soncem, na drugi pa zasenčena z mogočnimi vršaci [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01325128212.jpg]SLIKA 11[/URL]. Vidiva tudi Korošico in Kocbekov dom ter Kocbekovo pot, ki vodi na Ojstrico [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01359128214.jpg]SLIKA 12[/URL]. Priznati moram, da se mi je Planjava predstavila kot zelo prijazen vrh. Pot ni preveč zahtevna, razgled je izjemen, vreme pa je po vsej verjetnosti dodalo še tisto piko na I, zaradi katere mi bo Planjava ostala v lepem spominu. Najin prijatelj se prebudi in naredimo še nekaj skupinskih fotografij [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01315128216.jpg]SLIKA 13[/URL] ter se odpravimo nazaj proti Kamniškemu sedlu. Ura je bila še zelo zgodnja, saj sva od Kamniške Bistrice pa do vrha Planjave rabila vsega 2 uri in pol. Sledilo je poležavanje in lenarjenje na Kamniškem sedlu ter klicanje prijateljev v dolino in jim nagajati z zbadljivimi vprašanji kako se imajo kaj v megleni Ljubljani [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01405128217.jpg]SLIKA 14[/URL]. Ker sva si s Klemnom privoščila še eno malico, sva kmalu privabila še druge živalske prijatelje [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01384128218.jpg]SLIKA 15[/URL] in jim z veseljem odstopila nekaj malega. Ob enih popoldne se odločiva, da bova počasi krenila v dolino. Sledi še skupinska fotografija pred slovensko zastavo na Kamniškem sedlu [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01369128220.jpg]SLIKA 16[/URL], v zanimivem položaju pa sem ujel tudi kavko, ki je v slogu con-corda zajadrala nad Logarsko dolino proti Rinkam [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01398128221.jpg]SLIKA 17[/URL]. Kar sledi je eden največjih užitkov, ki jih človek lahko doživi v gorah - spust po melišču [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01413128223.jpg]SLIKA 18[/URL]. Prihranil nama je vsaj pol ure hoje, a nama hkrati tudi vzel najinega zvesetega prijatelja. Kot kaže je bila zanj namreč hoja po melišču preveč naporna, zato se je odločil da bo raje poskusil med ruševjem. Klicala sva ga, a ni se vrnil. Verjetno si je našel kakega novega prijatelja, ali pa še sedaj vedno tava tam po Kamniško-Savinjskih Alpah in skupaj z gamsi in kozorogi kljubuje goram. Midva že hitiva mimo skale, z vsem, poznavalcem Kamniškega sedla, dobro znanih napisom [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01415128225.jpg]SLIKA 19[/URL] in mimo Pastirjev, kjer si privoščiva še zadnji odmor [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01416128227.jpg]SLIKA 20[/URL]. Hoja do avta mine zelo hitro in na koncu mirno skleneva, da si podobnih tur, s takim vremenom lahko samo še želiva. Iz pohoda v pohod mi postaja bolj jasno, kako ti je lahko gora neznansko všeč, če si jo s svojim prihodom počastil ob lepem vremenu. Letos na primer sem bil na Kanjavcu dvakrat: enkrat v popolni megli, enkrat pa v lepem sončnem vremenu. Ko sem se drugič odpravljal gor, se mi je vzpon kar nekoliko upiral po tisti slabi prvi izkušnji. Na vrhu pa je potem situacija vedno taka, da lepa izkušnja vedno potlači slabo. Simon Brezovar

Brezovar: ponedeljek, 7. november 2005, ob 21.46 uri

S prijateljem Klemnom Bauerjem, sicer članom mladinske reprezentance v biatlonu sva se tako kot vedno za tale izlet odločila tik pred zdajci. 25.10. ob 20h zvečer zazvoni telefon. Klemen mi na drugi strani že veselo razlaga, da je napoved za naslednji dan sijajna in da ima v planu vzpon na Planjavo. Ne pomnim še trenutka, da bi se kdaj odrekel povabilu za v gore in tudi ta dan ni bil izjema. Naslednji dan vstanem že zgodaj zjutraj [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01293128198.jpg]SLIKA 1[/URL], se odpeljem v Ihan kjer poberem Klemna, nato pa se zapeljeva do Kamniške Bistrice, ki je izhodišče najine ture. Za spremembo od ture Lučki Dedec, Mala Ojstrica, Ojstrica in Lučka Baba, mi je tokrat že zelo kmalu postalo jasno, da naju čaka prekrasen dan. Že kmalu po vstopu v bukov gozd, tam zgoraj na desni opaziva sončne žarke, ki nagajivo kukajo skozi veje. Natančno rečeno, opaziva gore, ki se prikažejo za vejami in se že kopajo v soncu [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01298128200.jpg]SLIKA 2[/URL]. V živahnem tempu nadaljujeva po že neštetokrat prehojeni gozdni poti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01299128201.jpg]SLIKA 3[/URL] in vedno bližje sva izhodu iz gozda. Greva mimo Pastirjev in pet minut zatem že zadovoljno hodiva po tisti dolgi ravnini, ki se vleče od konca macesnov pa do začetka vzpenjanja na Kamniško sedlo. Brana se že kopa v soncu pa tudi leva stran Kamniškega sedla. Tudi Planjava [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01387128202.jpg]SLIKA 4[/URL] pa bo kmalu deležna sončnih žarkov. Zelo hitro prispeva do Kamniškega sedla, kjer se brez ustavljanja napotiva na desno in kreneva proti Planjavi. Pred Kamniško kočo sedita možakarja srednjih let, ki se igrata s psom. Seveda sva bila prepričana da je pes njun, a ta naju je prepričal v obratno. Verjeli ali ne, sledil nama je do vrha Planjave in tudi še dolgo po tem. Celo pot do vrha je hodil pred nama in vsake toliko časa obrnil glavo da vidi ali mu slediva[URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01303128203.jpg] SLIKA 5[/URL]. Mirno lahko rečem, da sva se v trenutku navezala nanj in da nama je popestril pot. Sedaj prideva na manjše sedelce, od koder se odpira prekrasen pogled na Rinke in Tursko goro [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01305128205.jpg]SLIKA 6[/URL]. Kot kaže je "tisti tam gor" začel stvari postavljati na svoje mesto. Večji del letošnje sezone sem imel smolo z vremenom. Skoraj vsakič, ko sem začel se je kazalo sonce, potem pa je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Tako sem bil večino tur pripravljen omejiti in prilagoditi vremenskim razmeram. Sedaj, v zgodnji jeseni pa se je le pokazala pravica iz kazica :P. Od sedelca imava še dobrih 20 minut do vrha Planjave. Kuža prispe na vrh 2394m visokega prvaka nad Kamniškim sedlom popolnoma izčrpan. Dava mu za piti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01319128207.jpg]SLIKA 7[/URL], potem še z zadnjimi atomi močmi pozira pred Ojstrico [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01310128208.jpg]SLIKA 8[/URL] , nato pa zaspi kot ubit [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01323128209.jpg]SLIKA 9[/URL]. Kar naj zaspi. Zaslužil si je, saj se je izkazal za tovariškega in zelo skrbečega čuvaja. Medtem ko drema, si s Klemnom privoščiva malico in uživava v prekrasnem pogledu na okoliške prvake. Tam pred nama se v daljavi bohoti Ojstrica (pred njo Lučka Baba) [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01334128211.jpg]SLIKA 10[/URL], pod nama pa se odpira Logarska dolina, na eni strani obsijana s soncem, na drugi pa zasenčena z mogočnimi vršaci [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01325128212.jpg]SLIKA 11[/URL]. Vidiva tudi Korošico in Kocbekov dom ter Kocbekovo pot, ki vodi na Ojstrico [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01359128214.jpg]SLIKA 12[/URL]. Priznati moram, da se mi je Planjava predstavila kot zelo prijazen vrh. Pot ni preveč zahtevna, razgled je izjemen, vreme pa je po vsej verjetnosti dodalo še tisto piko na I, zaradi katere mi bo Planjava ostala v lepem spominu. Najin prijatelj se prebudi in naredimo še nekaj skupinskih fotografij [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01315128216.jpg]SLIKA 13[/URL] ter se odpravimo nazaj proti Kamniškemu sedlu. Ura je bila še zelo zgodnja, saj sva od Kamniške Bistrice pa do vrha Planjave rabila vsega 2 uri in pol. Sledilo je poležavanje in lenarjenje na Kamniškem sedlu ter klicanje prijateljev v dolino in jim nagajati z zbadljivimi vprašanji kako se imajo kaj v megleni Ljubljani [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01405128217.jpg]SLIKA 14[/URL]. Ker sva si s Klemnom privoščila še eno malico, sva kmalu privabila še druge živalske prijatelje [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01384128218.jpg]SLIKA 15[/URL] in jim z veseljem odstopila nekaj malega. Ob enih popoldne se odločiva, da bova počasi krenila v dolino. Sledi še skupinska fotografija pred slovensko zastavo na Kamniškem sedlu [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01369128220.jpg]SLIKA 16[/URL], v zanimivem položaju pa sem ujel tudi kavko, ki je v slogu con-corda zajadrala nad Logarsko dolino proti Rinkam [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01398128221.jpg]SLIKA 17[/URL]. Kar sledi je eden največjih užitkov, ki jih človek lahko doživi v gorah - spust po melišču [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01413128223.jpg]SLIKA 18[/URL]. Prihranil nama je vsaj pol ure hoje, a nama hkrati tudi vzel najinega zvesetega prijatelja. Kot kaže je bila zanj namreč hoja po melišču preveč naporna, zato se je odločil da bo raje poskusil med ruševjem. Klicala sva ga, a ni se vrnil. Verjetno si je našel kakega novega prijatelja, ali pa še sedaj vedno tava tam po Kamniško-Savinjskih Alpah in skupaj z gamsi in kozorogi kljubuje goram. Midva že hitiva mimo skale, z vsem, poznavalcem Kamniškega sedla, dobro znanih napisom [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01415128225.jpg]SLIKA 19[/URL] in mimo Pastirjev, kjer si privoščiva še zadnji odmor [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01416128227.jpg]SLIKA 20[/URL]. Hoja do avta mine zelo hitro in na koncu mirno skleneva, da si podobnih tur, s takim vremenom lahko samo še želiva. Iz pohoda v pohod mi postaja bolj jasno, kako ti je lahko gora neznansko všeč, če si jo s svojim prihodom počastil ob lepem vremenu. Letos na primer sem bil na Kanjavcu dvakrat: enkrat v popolni megli, enkrat pa v lepem sončnem vremenu. Ko sem se drugič odpravljal gor, se mi je vzpon kar nekoliko upiral po tisti slabi prvi izkušnji. Na vrhu pa je potem situacija vedno taka, da lepa izkušnja vedno potlači slabo. Simon Brezovar

tara: torek, 8. november 2005, ob 10.54 uri

..

Brezovar: torek, 8. november 2005, ob 13.57 uri

Tako je Tara. Pravzaprav nam sploh ni bilo treba odpreti karte, ko pa je najin zvesti prijatelj tako dobro poznal pot. Res da je kdaj malo krenil iz poti na kakšno gamsovo pot, a se že naslednji hip zavedal svoje zmote . Jah kje neki se sedaj potika...bog ve....lahko mu zaželim le najbolje kjer koli že je. In še najlepša hvala za pozdrav na forumu. Vpisan sem na mnogih forumih, a nikjer še nisem doživel tako toplega sprejema. To samo še utrdi moje že tako zelo pozitivno mnenje o ljudeh, ki obiskujejo gore. Simon Brezovar

Filip: torek, 8. november 2005, ob 14.01 uri

To samo še utrdi moje že tako zelo pozitivno mnenje o ljudeh, ki obiskujejo gore.
Da ne boš nekoč razočaran - povsod se pa dobi tudi kakšno gnilo jajce

Albina: nedelja, 23. julij 2006, ob 18.58 uri

Èeprav zelo, zelo pozno, pa vendar...... tudi jaz bi dodala, da je zares lepo opisano in hkrati meni krasna popotnica za jutrišnji vzpon proti istemu cilju, sicer iz smeri Okrešlja..... Kdo ve, morda pa se "prijatelj" še vedno zadržuje kje tu in ga srečam....... LP