FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Brezovar: četrtek, 10. november 2005, ob 19.41 uri; ogledov: 0

Zjutraj, tam nekje okrog 6.30 se z Anžetom; prijateljem s katerim sva letos že veliko prehodila, odpraviva tja nekam pod zapuščeno planino Podvežak, kjer bo imel najin izlet izhodišče. Za vožnjo moram priznati, da me je kar nekoliko šokirala. Dan prej sem namreč le bežno z očmi premeril avtokarto Slovenije in ocenil, da se bova do Podvolovjeka vozila kakšnih 40 minut, potem pa še do izhodišča nekaj malega. A sem se uštel. Kljub ne preveč počasni vožnji sva namreč potrebovala skoraj uro in pol do izhodišča (štartala sva v Ljubljani-Šiška). Kakorkoli že, tudi dolga vožnja po (še posebno na koncu) zelo slabi cesti nama ne vzame niti malo volje za hojo, saj se kakšen kilometer po tem, ko prispeva v vas Podvolovjek že kažejo sončni žarki, ki nagajivo stopajo v oči [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01599130867.jpg]SLIKA 1[/URL]. Prispeva do majhne barake in tam pustiva avto, nato pa kreneva v gozd proti planini Podvežak. Tja prispeva v dobre pol ure in ne moreva se načuditi vsej tej pravljični osamljenosti, ki naju pozdravi na tej planini [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01604130872.jpg]SLIKA 2[/URL]. Kot solza čiste trave in simpatična lesena hiška tik pod gozdom dajejo res vtis planinske idile. Skleneva, da se bova za nekaj več časa na tej planini pomudila nazaj grede in kreneva na prijetno gozdno pot. Naj omenim še to, da imaš na planini Podvežak tudi lep razgled na Veliko planino [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01615130876.jpg]SLIKA 3[/URL]. Ne hodiva dolgo, ko že zagledava najin prvi cilj - Veliki vrh (2110m) [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01634130883.jpg]SLIKA 4[/URL]. Hoja je prav res prijetna - zdaj po soncu, zdaj po senci. Kamorkoli pogledaš vidiš borovce [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01633130885.jpg]SLIKA 5[/URL], kar je po dobri uri hoje kar nekoliko neobičajno. Povedati moram namreč, da še nikoli nisem začel pohoda na tako veliki nadmorski višini kakor danes. Èisto točnih podatkov, na kateri višini sva pustila avto resda nimam, vendar pa glede na to, da sva rabila do planine Podvežak, ki je visoka 1564m petnajst minut, nisva morala začeti nižje od 1400m. V povprečju pohod začnem tam nekje na višini 700m in potem z zanimanjem opazujem gozdno mejo v smislu pridobivanja višine. Tokrat pa me ruševje preseneti že zelo kmalu. Daleč stran se pokaže mogočna podoba Ojstrice [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01656130916.jpg]SLIKA 6[/URL], katere vršni del drzno gleda prek Dleskovške planote. Ko hodiva po nekaterih zatišnih predelih, ki ostanejo večino dneva v senci postane neverjetno mrzlo in tudi tla so na nekaterih mestih zamrznjena [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01638130899.jpg]SLIKA 7[/URL]. Hodiva še nekaj časa, nakar prispeva do zelo pestro opremljenega kažipota [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01683130909.jpg]SLIKA 8[/URL]. Prvotni plan je bil obiskati Moličko peč na koncu, vendar pa se odločiva, da bova to storila kar sedaj in kreneva na pot za Moličko peč. Potrebujeva dobrih 15 minut, ko se nama kar naenkrat izza ovinka prikaže Molička peč - prijazna kapelica, ki je prav iz vseh strani dobro zastražena z mogočnimi gorami[URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01692130922.jpg]SLIKA 9[/URL], [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01708130927.jpg]SLIKA 10[/URL]. Od tod je pogled dol na Robanov kot res spektakularen [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01710130930.jpg]SLIKA 11[/URL] in še enkrat več me navdušijo te prelepe jesenske barve, ki se tako harmonično prepletajo v prelepo panoramo. Mogočni vrhovi na vzhodni strani Robanovega kota, ki mečejo na večino doline senco, pa k tej panorami dodajo samo še piko na i. Sledi kratek postanek pri Molički peči, nato pa se usmeriva proti Pragu, od koder se odcepi pot na Veliki vrh. Že plastnice na karti so mi dale vedeti, da naju čaka zelo strm vzpon, mojo hipotezo pa je kar nekoliko ironično potrdil še kažipot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01716130934.jpg]SLIKA 12[/URL]. Hodiva po strmi, še kar shojeni in z možici opremljeni poti, ki me na nekaterih mestih spominja na vzpon na Tosc. Višje sva, lepši je razgled. Sedaj, ko do vrha res nimava več veliko in ko za kratek čas počijeva, nad planino Korošico zagledava mogočni masiv, ki se razteza od Ojstrice do Planjave [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01719130939.jpg]SLIKA 13[/URL]. Že tretjič zapored opazujem ta greben kopajoč v soncu in zamanj bi iskal oblake (mimogrede lahko omenim da sem danes (t.j. 10.11.2005) ta greben še četrtič zapored opazoval v stilu sivo na modrem , tokrat s Krvavca, a o tem v naslednji reportaži ). Le še nekaj korakov [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01726130946.jpg]SLIKA 14[/URL] in prispeva na vrh, kjer dodava svoj kamen v ogromen mozaik, [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01731130948.jpg]SLIKA 15[/URL] ki odraža popularnost Velikega vrha. Njegova severna soseda Velika zelenica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01737130952.jpg]SLIKA 16[/URL], ki je od svojega "velikega prijatelja" večja za vsega štiri metre, bo bila danes najina jedilnica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01749129402.jpg]SLIKA 17[/URL]. Imena Velike zelenice res ni treba posebej pojasnjevati. Gre za goro, ki daje bolj vtis kakšne planote kot pa gore in na kateri je kot manjše otočje razmetano ruševje. Privoščiva si malico in uživava v prekrasnem razgledu, kjer pa gotovo izstopa mogočni vzhodni greben Ojstrice in pa njena severna stena, ki strmo pada v Robanov kot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01738130956.jpg]SLIKA 18[/URL]. Ker sem poleg ljubitelja gora tudi zbiralec dvatisočakov, med malico opazujem karto in gledam, če je slučajno kje v bližini še kakšen dvatisočak, ki bi se ga dalo osvojiti. Še ko sva se peljala mi je Anže rekel, da so nekje v bližini tudi Poljske device; gora sestavljena iz dveh vrhov in eden od njiju naj bi presegal "magično mejo". Sedaj Poljske device opazim tudi na karti, že naslednji hip pa urno hitim po severni strani Velikih zelenic proti prvemu vrhu Poljskih devic (2028m) [URL=http://www.shrani.si/pics/poljsked130959.jpg]SLIKA 19[/URL]. Anže se podaljšanemu izletu na Poljske device odreče, saj je bil tu gor že pred časom. Hoja je na začetku nekoliko zoprna, saj je teren še kar strm, s časoma pa se pot lepo izravna in sedaj je vse skupaj samo še uživantsko grebensko prečenje. Prej omenjeni vzodni greben Ojstrice postane manj izrazit, zato pa je vse bolj vidna mogočnost severne stene [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01759130961.jpg]SLIKA 20[/URL]. Pogled v Robanov kot pa sedaj ni več tako kot iz Moličke peči samo spektakularen, ampak tudi strah vzbujajoč [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01761130962.jpg]SLIKA 21[/URL]. Poljske device kot vrh niso nič posebnega. Gor lahko vidiš le skromnega možica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01762130971.jpg]SLIKA 22[/URL] to pa je tudi vse. Èe pa že kot vrh ni ne vem kaj, pa lahko mirno rečem, da je tu razgled enkraten, pa tudi ljubitelji miru in spokojnosti bodo prišli tu na svoj račun. Nekaj časa še posedim na vrhu, nato pa se vrnem nazaj na Veliko zelenico, ki od tu zgleda prav daleč [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01758130973.jpg]SLIKA 23[/URL]. Vendar pa sem se v gorah naučil, da videz dostikrat vara, zato sem se v slabih dvajsetih minutah že vrnil na mesto kjer sva obedovala. Še nekaj časa se posončiva na vrhu, nato pa se odločiva za sestop. Sestopiva po isti poti od koder sva prišla. Ura je še zgodnja in prav nikamor se nama ne mudi. Zopet prispeva na dobro staro planino Podvežak, ki pa ji tokrat nameniva nekoliko več časa. Najprej si privoščiva nekoliko poležavanja in sončenja [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01773130975.jpg]SLIKA 24[/URL], potem pred hiško na planini komentirava prehojeno pot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01777130976.jpg]SLIKA 25[/URL] (verjemite mi, da negativnih ocen ni bilo ), na koncu pa že snujeva pohodniške načrte za prihodnost [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01782130980.jpg]SLIKA 26[/URL]. Težko se je posloviti od planine Podvežak, a dolžnosti v Ljubljani mi velevajo prav to. Vsega lepega je enkrat konec, a vem, da me bodo gore spet kmalu privabile v svoj objem. Opazim še nekaj gorskega cvetja, ki se je kljub že zelo nizkim temperaturam obdržalo v gorah [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01779130996.jpg]SLIKA 27[/URL] nato pa še zadnji pogled na planino Podvežak [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01794130984.jpg]SLIKA 28[/URL]. Sonce se počasi že pomika proti zahodu, a še vedno močno sije [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01785130997.jpg]SLIKA 29[/URL], ko zapustiva planino Podvežak in stopiva v gozd. Pri avtu sva kot bi mignil in pohodne čevlje je tako kot vedno užitek sezuti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01809131016.jpg]SLIKA 30[/URL]. Sledi še skupinska fotografija [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01814131021.jpg]SLIKA 31[/URL], nato pa se odpeljeva. Med vožnjo se še zadnjič ozreva po prekrasni pokrajini, ki se utaplja v neverjetni skoraj fantazijski svetlobi [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01831131022.jpg]SLIKA 32[/URL], ki pa doseže višek malo po tem ko oddideva in se kot luč "višje sile" razlomi skozi drevesa na cesto [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01833129355.jpg]SLIKA 33[/URL]. Ko stojiš pred tako svetlobo, dobiš občutek, kot da boš za to svetlobno zaveso naletel na nekaj kar še nikoli prej nisi videl. Kot da boš stopil v drugi svet. Pa moram priznati da je bilo približno res nekako tako. Odhajaš iz sveta, kjer se počutiš KOT doma v svet kjer SI doma. Odhajaš iz sveta kjer si si očistil dušo, v svet, kjer se ti bo zopet napomnila; s pozitivnimi in negativnimi stvarmi. Seveda odhajaš v gorski svet zato, da se očistiš negativnih stvari, pozitivne pa samo še utrdiš (vsaj pri meni je tako). Za konec naj povem nekaj, kar ste verjetno že iz konteksta razbrali, pa bom zanalašč povedal. Imel sem se sijajno. Zares težko mi je bilo zapustiti tisti čarobni kraj, ki mi je ob prvem srečanju prirasel k srcu. In sicer res lep sončni zahod nad Ljubljano [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01852131030.jpg]SLIKA 34[/URL], bi veliko raje doživel na planini Podvežak. Simon Brezovar

Brezovar: četrtek, 10. november 2005, ob 19.41 uri

Zjutraj, tam nekje okrog 6.30 se z Anžetom; prijateljem s katerim sva letos že veliko prehodila, odpraviva tja nekam pod zapuščeno planino Podvežak, kjer bo imel najin izlet izhodišče. Za vožnjo moram priznati, da me je kar nekoliko šokirala. Dan prej sem namreč le bežno z očmi premeril avtokarto Slovenije in ocenil, da se bova do Podvolovjeka vozila kakšnih 40 minut, potem pa še do izhodišča nekaj malega. A sem se uštel. Kljub ne preveč počasni vožnji sva namreč potrebovala skoraj uro in pol do izhodišča (štartala sva v Ljubljani-Šiška). Kakorkoli že, tudi dolga vožnja po (še posebno na koncu) zelo slabi cesti nama ne vzame niti malo volje za hojo, saj se kakšen kilometer po tem, ko prispeva v vas Podvolovjek že kažejo sončni žarki, ki nagajivo stopajo v oči [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01599130867.jpg]SLIKA 1[/URL]. Prispeva do majhne barake in tam pustiva avto, nato pa kreneva v gozd proti planini Podvežak. Tja prispeva v dobre pol ure in ne moreva se načuditi vsej tej pravljični osamljenosti, ki naju pozdravi na tej planini [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01604130872.jpg]SLIKA 2[/URL]. Kot solza čiste trave in simpatična lesena hiška tik pod gozdom dajejo res vtis planinske idile. Skleneva, da se bova za nekaj več časa na tej planini pomudila nazaj grede in kreneva na prijetno gozdno pot. Naj omenim še to, da imaš na planini Podvežak tudi lep razgled na Veliko planino [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01615130876.jpg]SLIKA 3[/URL]. Ne hodiva dolgo, ko že zagledava najin prvi cilj - Veliki vrh (2110m) [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01634130883.jpg]SLIKA 4[/URL]. Hoja je prav res prijetna - zdaj po soncu, zdaj po senci. Kamorkoli pogledaš vidiš borovce [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01633130885.jpg]SLIKA 5[/URL], kar je po dobri uri hoje kar nekoliko neobičajno. Povedati moram namreč, da še nikoli nisem začel pohoda na tako veliki nadmorski višini kakor danes. Èisto točnih podatkov, na kateri višini sva pustila avto resda nimam, vendar pa glede na to, da sva rabila do planine Podvežak, ki je visoka 1564m petnajst minut, nisva morala začeti nižje od 1400m. V povprečju pohod začnem tam nekje na višini 700m in potem z zanimanjem opazujem gozdno mejo v smislu pridobivanja višine. Tokrat pa me ruševje preseneti že zelo kmalu. Daleč stran se pokaže mogočna podoba Ojstrice [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01656130916.jpg]SLIKA 6[/URL], katere vršni del drzno gleda prek Dleskovške planote. Ko hodiva po nekaterih zatišnih predelih, ki ostanejo večino dneva v senci postane neverjetno mrzlo in tudi tla so na nekaterih mestih zamrznjena [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01638130899.jpg]SLIKA 7[/URL]. Hodiva še nekaj časa, nakar prispeva do zelo pestro opremljenega kažipota [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01683130909.jpg]SLIKA 8[/URL]. Prvotni plan je bil obiskati Moličko peč na koncu, vendar pa se odločiva, da bova to storila kar sedaj in kreneva na pot za Moličko peč. Potrebujeva dobrih 15 minut, ko se nama kar naenkrat izza ovinka prikaže Molička peč - prijazna kapelica, ki je prav iz vseh strani dobro zastražena z mogočnimi gorami[URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01692130922.jpg]SLIKA 9[/URL], [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01708130927.jpg]SLIKA 10[/URL]. Od tod je pogled dol na Robanov kot res spektakularen [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01710130930.jpg]SLIKA 11[/URL] in še enkrat več me navdušijo te prelepe jesenske barve, ki se tako harmonično prepletajo v prelepo panoramo. Mogočni vrhovi na vzhodni strani Robanovega kota, ki mečejo na večino doline senco, pa k tej panorami dodajo samo še piko na i. Sledi kratek postanek pri Molički peči, nato pa se usmeriva proti Pragu, od koder se odcepi pot na Veliki vrh. Že plastnice na karti so mi dale vedeti, da naju čaka zelo strm vzpon, mojo hipotezo pa je kar nekoliko ironično potrdil še kažipot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01716130934.jpg]SLIKA 12[/URL]. Hodiva po strmi, še kar shojeni in z možici opremljeni poti, ki me na nekaterih mestih spominja na vzpon na Tosc. Višje sva, lepši je razgled. Sedaj, ko do vrha res nimava več veliko in ko za kratek čas počijeva, nad planino Korošico zagledava mogočni masiv, ki se razteza od Ojstrice do Planjave [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01719130939.jpg]SLIKA 13[/URL]. Že tretjič zapored opazujem ta greben kopajoč v soncu in zamanj bi iskal oblake (mimogrede lahko omenim da sem danes (t.j. 10.11.2005) ta greben še četrtič zapored opazoval v stilu sivo na modrem , tokrat s Krvavca, a o tem v naslednji reportaži ). Le še nekaj korakov [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01726130946.jpg]SLIKA 14[/URL] in prispeva na vrh, kjer dodava svoj kamen v ogromen mozaik, [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01731130948.jpg]SLIKA 15[/URL] ki odraža popularnost Velikega vrha. Njegova severna soseda Velika zelenica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01737130952.jpg]SLIKA 16[/URL], ki je od svojega "velikega prijatelja" večja za vsega štiri metre, bo bila danes najina jedilnica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01749129402.jpg]SLIKA 17[/URL]. Imena Velike zelenice res ni treba posebej pojasnjevati. Gre za goro, ki daje bolj vtis kakšne planote kot pa gore in na kateri je kot manjše otočje razmetano ruševje. Privoščiva si malico in uživava v prekrasnem razgledu, kjer pa gotovo izstopa mogočni vzhodni greben Ojstrice in pa njena severna stena, ki strmo pada v Robanov kot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01738130956.jpg]SLIKA 18[/URL]. Ker sem poleg ljubitelja gora tudi zbiralec dvatisočakov, med malico opazujem karto in gledam, če je slučajno kje v bližini še kakšen dvatisočak, ki bi se ga dalo osvojiti. Še ko sva se peljala mi je Anže rekel, da so nekje v bližini tudi Poljske device; gora sestavljena iz dveh vrhov in eden od njiju naj bi presegal "magično mejo". Sedaj Poljske device opazim tudi na karti, že naslednji hip pa urno hitim po severni strani Velikih zelenic proti prvemu vrhu Poljskih devic (2028m) [URL=http://www.shrani.si/pics/poljsked130959.jpg]SLIKA 19[/URL]. Anže se podaljšanemu izletu na Poljske device odreče, saj je bil tu gor že pred časom. Hoja je na začetku nekoliko zoprna, saj je teren še kar strm, s časoma pa se pot lepo izravna in sedaj je vse skupaj samo še uživantsko grebensko prečenje. Prej omenjeni vzodni greben Ojstrice postane manj izrazit, zato pa je vse bolj vidna mogočnost severne stene [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01759130961.jpg]SLIKA 20[/URL]. Pogled v Robanov kot pa sedaj ni več tako kot iz Moličke peči samo spektakularen, ampak tudi strah vzbujajoč [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01761130962.jpg]SLIKA 21[/URL]. Poljske device kot vrh niso nič posebnega. Gor lahko vidiš le skromnega možica [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01762130971.jpg]SLIKA 22[/URL] to pa je tudi vse. Èe pa že kot vrh ni ne vem kaj, pa lahko mirno rečem, da je tu razgled enkraten, pa tudi ljubitelji miru in spokojnosti bodo prišli tu na svoj račun. Nekaj časa še posedim na vrhu, nato pa se vrnem nazaj na Veliko zelenico, ki od tu zgleda prav daleč [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01758130973.jpg]SLIKA 23[/URL]. Vendar pa sem se v gorah naučil, da videz dostikrat vara, zato sem se v slabih dvajsetih minutah že vrnil na mesto kjer sva obedovala. Še nekaj časa se posončiva na vrhu, nato pa se odločiva za sestop. Sestopiva po isti poti od koder sva prišla. Ura je še zgodnja in prav nikamor se nama ne mudi. Zopet prispeva na dobro staro planino Podvežak, ki pa ji tokrat nameniva nekoliko več časa. Najprej si privoščiva nekoliko poležavanja in sončenja [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01773130975.jpg]SLIKA 24[/URL], potem pred hiško na planini komentirava prehojeno pot [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01777130976.jpg]SLIKA 25[/URL] (verjemite mi, da negativnih ocen ni bilo ), na koncu pa že snujeva pohodniške načrte za prihodnost [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01782130980.jpg]SLIKA 26[/URL]. Težko se je posloviti od planine Podvežak, a dolžnosti v Ljubljani mi velevajo prav to. Vsega lepega je enkrat konec, a vem, da me bodo gore spet kmalu privabile v svoj objem. Opazim še nekaj gorskega cvetja, ki se je kljub že zelo nizkim temperaturam obdržalo v gorah [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01779130996.jpg]SLIKA 27[/URL] nato pa še zadnji pogled na planino Podvežak [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01794130984.jpg]SLIKA 28[/URL]. Sonce se počasi že pomika proti zahodu, a še vedno močno sije [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01785130997.jpg]SLIKA 29[/URL], ko zapustiva planino Podvežak in stopiva v gozd. Pri avtu sva kot bi mignil in pohodne čevlje je tako kot vedno užitek sezuti [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01809131016.jpg]SLIKA 30[/URL]. Sledi še skupinska fotografija [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01814131021.jpg]SLIKA 31[/URL], nato pa se odpeljeva. Med vožnjo se še zadnjič ozreva po prekrasni pokrajini, ki se utaplja v neverjetni skoraj fantazijski svetlobi [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01831131022.jpg]SLIKA 32[/URL], ki pa doseže višek malo po tem ko oddideva in se kot luč "višje sile" razlomi skozi drevesa na cesto [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01833129355.jpg]SLIKA 33[/URL]. Ko stojiš pred tako svetlobo, dobiš občutek, kot da boš za to svetlobno zaveso naletel na nekaj kar še nikoli prej nisi videl. Kot da boš stopil v drugi svet. Pa moram priznati da je bilo približno res nekako tako. Odhajaš iz sveta, kjer se počutiš KOT doma v svet kjer SI doma. Odhajaš iz sveta kjer si si očistil dušo, v svet, kjer se ti bo zopet napomnila; s pozitivnimi in negativnimi stvarmi. Seveda odhajaš v gorski svet zato, da se očistiš negativnih stvari, pozitivne pa samo še utrdiš (vsaj pri meni je tako). Za konec naj povem nekaj, kar ste verjetno že iz konteksta razbrali, pa bom zanalašč povedal. Imel sem se sijajno. Zares težko mi je bilo zapustiti tisti čarobni kraj, ki mi je ob prvem srečanju prirasel k srcu. In sicer res lep sončni zahod nad Ljubljano [URL=http://www.shrani.si/pics/dsc01852131030.jpg]SLIKA 34[/URL], bi veliko raje doživel na planini Podvežak. Simon Brezovar

zumbo: petek, 11. november 2005, ob 10.03 uri

ODLIÈNO - tako reportaža kot slike!

pastirček: petek, 11. november 2005, ob 15.38 uri

Bravo!! Vsaka čast!! :lol: [size=18:018a402fe3][/size:018a402fe3][color=red:018a402fe3][/color:018a402fe3]

gorolaz: petek, 11. november 2005, ob 20.36 uri

Super spis! Vso spoštovanje! A pri prebiranju sem naletel na drobno napako za katero morda tudi sam veš in se ti je zgolj "zapisala". Praviš, da si z V. Zelenice skočil še na sosednjega dvatisočaka Poljske device. Žal to niso Poljske device, je pa res, da si osvojil dvatisočaka in sicer Moličko peč (2029m). Poljske device sta dva simetrična majhna vrhova, ki štrlita iz glavnega grebena med Moličko pečjo in zadnjno goro v verigi, Križevnikom. Lepo se vidijo z obeh tvojih fotok, tiste z V. zelenice in tiste s "Poljskih devic". O izvoru tega zanimivega imena pa tako ni treba izgubljati besed :D Slika pove vse, še več pa senca, ki jo mečejo v Robanov kot. A čeprav merijo samo 1829m so "greha vreden" cilj, še zlasti če jih zašpiliš v klobaso Ravne-Poljšak-Križevnik-Device-V. vrh-Dleskovec-Ravne. Božanska tura, obvezna jeseni, ko rumenijo macesni. LP

Brezovar: sobota, 12. november 2005, ob 8.38 uri

Super spis! Vso spoštovanje! A pri prebiranju sem naletel na drobno napako za katero morda tudi sam veš in se ti je zgolj "zapisala". Praviš, da si z V. Zelenice skočil še na sosednjega dvatisočaka Poljske device. Žal to niso Poljske device, je pa res, da si osvojil dvatisočaka in sicer Moličko peč (2029m). Poljske device sta dva simetrična majhna vrhova, ki štrlita iz glavnega grebena med Moličko pečjo in zadnjno goro v verigi, Križevnikom. Lepo se vidijo z obeh tvojih fotok, tiste z V. zelenice in tiste s "Poljskih devic". O izvoru tega zanimivega imena pa tako ni treba izgubljati besed :D Slika pove vse, še več pa senca, ki jo mečejo v Robanov kot. A čeprav merijo samo 1829m so "greha vreden" cilj, še zlasti če jih zašpiliš v klobaso Ravne-Poljšak-Križevnik-Device-V. vrh-Dleskovec-Ravne. Božanska tura, obvezna jeseni, ko rumenijo macesni. LP
Hvala za popravek . Kot sem rekel sem bil v teh krajih prvič in to bi bilo res čisto možno, čeprav bi te pa rad še nekaj vprašal. Ali si povsem prepričan, da niso to Poljske device. SLIKA 19, na kateri je označen domneven najvišji vrh Poljskih devic je slikan tako, da imam Veliki vrh na svoji desni, Ojstrica pa je za mojim hrbtom. In po tem sklepanju bi bilo skoraj nemogoče, da je to Molička peč. Molička peč bi morala biti za mojih hrbtom in sicer nekje med Korošico in Veliko zelenico. Za lažje orientacijsko razumevanje pa prilagam še tole slikovno gradivo. [url=http://www.shrani.si/pics/orientac132392.jpg]Orientacija 1 [/url] [url=http://www.shrani.si/pics/orientac132394.jpg]Orientacija 2 [/url] Orientacija 2 je namenoma tako obrnjena, da se je sliko še nekoliko lažje primerjati s prvo sliko. Naj še kdo to potrdi, ker imam zelo rad da vem, na katerem vrhu sem dejansko bil. Res težko pa se mi zdi da bi bila to Molička peč. Lep pozdrav, Simon Brezovar

Brezovar: sobota, 12. november 2005, ob 8.45 uri

Oh sedaj mi je jasno...vendar pa bova o tem morda kasneje še kakšno rekla. Opažam da je na stari karti ta vrh res označen kot Molička peč, na novi pa je ta vrh označen pod imenom Poljske device in tudi v spisku dvatisočakov je označen kot Poljske device. Tako da sva imela oba prav :lol: :lol: . Sedaj pa se mi mudi na faks... Vso to analizo sem naredil le zato, ker sem bil jaz prepričan da ti misliš Moličko peč kot tisto cerkvico in ne kot vrh, kot se je ta 2028m visoka gora nekoč res imenovala. Simon Brezovar

gorolaz: sobota, 12. november 2005, ob 14.43 uri

Pozdravljen! Mesto kjer stoji kapelica je Molička planina, vrh kjer si bil ti pa Molička peč oz. kakor praviš ti, po novem Poljske device. A toponimsko in zgodovinsko to ime pritiče "joškastima" ali še kakšnima vrhovoma :D proti Križevniku. lp

nena: ponedeljek, 14. november 2005, ob 11.20 uri

Jaz sem kolovratila 11.11. tam okoli seveda sem šla do Korošice pa potem naprej na srebrno sedlo in nazaj. Rezultat zgoraj: sanje kot vajine slike in potem popoldan dobesedno turoba in kruta realnost v dolini, človek bi se kar naselil na pl. Podvežak. Kdor ne doživi tako ne more vedet ! LP!