FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

D29: ponedeljek, 19. december 2005, ob 17.33 uri; ogledov: 0

Nedelja. Cilj je bila Kredarica, a nas je pogled na teletekst ( -17 in veter do 100 km/h) odvrnil od nje. Rezervni plan Vodični vrh, a preko Vogarja je kar premalo, zato se odločimo iti malo naokrog. Startali smo pri Zlatorogu, da je bil popoldan avto malo bliže. Že pot do Savice je bila kar obetavna. Stopinje so se redčile in proti Komarci so vodile le še dvoje. Komarča nam je postregla z vsem. Od trdega snega, kjer je bilo splaženo celo ledenim, na nekaj koncih je bila kopna, malo pod vrhom pa še z cvetočim telohom. Očitno tudi decembra sonce dela svoje. Naprej do Èrnega jezera in proti planini Viševnik je bilo pa le vse bolj ni bolj zimsko. Trda podlaga, ki je držala tudi pešca na njej pa pršič. Prava zimska poezija, ki pa je malo spremenila svoj ton na planini. Pršič so zamenjale spihane klože, zavetje gozda se je umaknilo prepihu sedla in pogled na termometer nas postavil ob bok Kredarici vsaj po temperaturi, če že ne po višini. V zvetju smo se "preobuli" in odsmučali proti planini pri Jezeru in preko Blata v dolino. Smučarija brez kakih posebnosti po poti, od Blata do križišča za Vogar je cesta razrita in pomrznjena, do konca sankaškega dela krasna, naprej pa žal splužena. Na smučeh gre res vse prehitro. Lepo, le povratek ob jezeru do Zlatoroga se je malo vlekel.

D29: ponedeljek, 19. december 2005, ob 17.33 uri

Nedelja. Cilj je bila Kredarica, a nas je pogled na teletekst ( -17 in veter do 100 km/h) odvrnil od nje. Rezervni plan Vodični vrh, a preko Vogarja je kar premalo, zato se odločimo iti malo naokrog. Startali smo pri Zlatorogu, da je bil popoldan avto malo bliže. Že pot do Savice je bila kar obetavna. Stopinje so se redčile in proti Komarci so vodile le še dvoje. Komarča nam je postregla z vsem. Od trdega snega, kjer je bilo splaženo celo ledenim, na nekaj koncih je bila kopna, malo pod vrhom pa še z cvetočim telohom. Očitno tudi decembra sonce dela svoje. Naprej do Èrnega jezera in proti planini Viševnik je bilo pa le vse bolj ni bolj zimsko. Trda podlaga, ki je držala tudi pešca na njej pa pršič. Prava zimska poezija, ki pa je malo spremenila svoj ton na planini. Pršič so zamenjale spihane klože, zavetje gozda se je umaknilo prepihu sedla in pogled na termometer nas postavil ob bok Kredarici vsaj po temperaturi, če že ne po višini. V zvetju smo se "preobuli" in odsmučali proti planini pri Jezeru in preko Blata v dolino. Smučarija brez kakih posebnosti po poti, od Blata do križišča za Vogar je cesta razrita in pomrznjena, do konca sankaškega dela krasna, naprej pa žal splužena. Na smučeh gre res vse prehitro. Lepo, le povratek ob jezeru do Zlatoroga se je malo vlekel.

pismo1: ponedeljek, 19. december 2005, ob 18.35 uri

Hojla, D29. Ste hodili z derezami čez Komarčo ali kar tako, na Vibram-u? To je znalo biti kar malce nevarno, ne res?

D29: ponedeljek, 19. december 2005, ob 19.44 uri

Ste hodili z derezami čez Komarčo ali kar tako, na Vibram-u?
Šlo je brez derez, na enem mestu sem par stopinj naredil s cepinom, glede na vmesne kopne dele in na odjužen sneg na vrhu, bi bilo verjetno eneko tvegano z derezami kot brez. Edina resna nevarnost je bilo kamenje, ki nam je nekajkrat prečkalo pot. LP Dare