FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

julika: ponedeljek, 2. januar 2006, ob 11.45 uri; ogledov: 0

KAko bi opredelili naslednje izraze: planine,planinarjenje,planinstvo,hribovje,hribolazenje,gora,gorovje, gorništvo,gričevje,visokogorje,sredogorje,pohodništvo,steza,pot-ka,brezpotje,...

julika: ponedeljek, 2. januar 2006, ob 11.45 uri

KAko bi opredelili naslednje izraze: planine,planinarjenje,planinstvo,hribovje,hribolazenje,gora,gorovje, gorništvo,gričevje,visokogorje,sredogorje,pohodništvo,steza,pot-ka,brezpotje,...

spleza: ponedeljek, 2. januar 2006, ob 16.56 uri

[img:b4afc5b927]http://www.smeski.com/razni/ljubezen/floating_heart.gif[/img:b4afc5b927]

KGB: ponedeljek, 2. januar 2006, ob 23.48 uri

:lol: :lol: Spleza, dobra!

marfi: petek, 6. januar 2006, ob 1.20 uri

KAko bi opredelili naslednje izraze: planine,planinarjenje,planinstvo,hribovje,hribolazenje,gora,gorovje, gorništvo,gričevje,visokogorje,sredogorje,pohodništvo,steza,pot-ka,brezpotje,...
1. Kot nepravilno napisan seznam, s kroničnim pomanjkanjem presledkov 2. Kot iskalne pojme v [url=http://www.zrc-sazu.si/www/pc/planinski_slovar.html]Planinskem terminološkem slovarju[/url].

hari: petek, 6. januar 2006, ob 1.23 uri

marfi, tudi tvoj odgovor je definitivno dober, jaz ga ne bom dajal, ni potrebe! :mrgreen:

Vlajko: petek, 6. januar 2006, ob 9.37 uri

... 1. Kot nepravilno napisan seznam, s kroničnim pomanjkanjem presledkov ...
Marfi, se ti ne zdi, da si nekoliko prekoračil svoja pooblastila. Èe me spomin ne vara, je za to področje na forumu zadolžen Filip. :!: :lol:

pismo1: petek, 6. januar 2006, ob 9.44 uri

Vlajko, žal nas Filip verjetno le še bere. :cry: Nekaj časa ne sodeluje več pri našem modrovanju in opisovanju, popisovanju, štetju, prikazovanju ipd. Žal :cry:

xmovc: petek, 6. januar 2006, ob 10.40 uri

Vlajko, žal nas Filip verjetno le še bere. :cry: Nekaj časa ne sodeluje več pri našem modrovanju in opisovanju, popisovanju, štetju, prikazovanju ipd. Žal :cry:
Hja Rok, tole se da tudi drugače komentirati: KDOR IŠÈE, TA NAJDE :!: Verjetno jo že vsakdo od nas kdaj dobil po nosu, kako pa je v taki situaciji reagiral, je pa že druga :?

julika: petek, 6. januar 2006, ob 11.33 uri

Marfi se ti opravičujem,da nimam istih možganov kot ti.Jst sm napisala tisto ,kar mi padlo na pamet,nisem pa študirala o tvojih pravilih,torej o nepravilnem napisanem seznamom, s kroničnim pomanjkanjem presledkov ... Temo sem napisala zato,ker veliko ljudi,ne ve kje so ločnice.Marsikdo mi je že rekel,da gre na grič Triglav,planino Koprivnik,.... No ,in ker se ljudje radi izobražujemo,bi lahko imeli en vpogled tudi tukaj,ampak od vas se očitno noben ne strinja. A ne marfi ,najlažje je postavit nek link al pa knjigo.Nevem zakaj je potem namenjen ta forum.Torej vsak ko bo spraševal,kako se pride do triglava in koprivnika,mu bomo dali nasvet:preberi si knjigo.. OK,upam,da je to malo bolj nazorno predstavljeno.Èe ne pa naj šefe,zbriše temo. PS Sicer sem pa vesela da nimam tvojih možganov,marfi

Rožle: petek, 6. januar 2006, ob 11.48 uri

Sicer sem pa vesela da nimam tvojih možganov,marfi
Imaš pa mogoče podobno tipkovnico kot marfi - takšno s "space barom" :idea: :D

marfi: petek, 6. januar 2006, ob 12.30 uri

Marfi se ti opravičujem,da nimam istih možganov kot ti.Jst sm napisala tisto ,kar mi padlo na pamet,nisem pa študirala o tvojih pravilih,torej o nepravilnem napisanem seznamom, s kroničnim pomanjkanjem presledkov ...
Eh, mislim, da pošteno pretiravaš. Spraševala si o opredelitvi izrazov in jaz sem jih opredelil. Èe ti moja opredelitev ni všeč, se ti ni treba razburjati. Temo sem napisala zato,ker veliko ljudi,ne ve kje so ločnice.Marsikdo mi je že rekel,da gre na grič Triglav,planino Koprivnik,....
No, zdaj pa že počasi odstiraš tančico skrivnosti z vprašanja, ki si ga mislila postaviti ... No ,in ker se ljudje radi izobražujemo,bi lahko imeli en vpogled tudi tukaj,ampak od vas se očitno noben ne strinja. [b:9b7f30aa0c]A ne marfi ,najlažje je postavit nek link al pa knjigo.[/b:9b7f30aa0c]Nevem zakaj je potem namenjen ta forum.Torej vsak ko bo spraševal,kako se pride do triglava in koprivnika,mu bomo dali nasvet:preberi si knjigo..
Ne, najlažje je postaviti vprašanje na forumu, ne da bi se prej potrudili poiskati izraze po internetu, jih obdelali po svoji moči in predstavili ostalim ter jih vprašali za mnenje. No, da te ne pustim čisto na cedilu, vso izgubljeno v internetni džungli, ti bom dal iztočnico, link, kaj pa drugega: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html O poteh kam in kako smo pa že ugotovili, da so za načrtovanje ture primerne ustrezne knjige, na forumu pa le najdeš idejo in trenutno stanje na poti ter subjektivno oceno le-te. PS Sicer sem pa vesela da nimam tvojih možganov,marfi
Jaz tudi, le kdo bi sebe bral. :lol:

pismo1: petek, 6. januar 2006, ob 16.10 uri

Do dodam še moje mnenje. Julika je lepo vprašala. Tudi jaz bi katero od teh besed težko opisal, razložil. In tudi na medmrežju je vprašanje, če bi jo hitro našel. Pač nisem tak tip, da bi mi to šlo najbolje. Za kakšno stvar se že pozanimam in najdem, a vse sigurno ne. :oops: Marfi pa je, po moje, tudi pač podal svoje mnenje oz. povezavo. Ta druga povezava, [url]http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html[/url] pa tudi ni od muh. Po pravici povedano, sem jo prvič videl. In še marsičesa drugega tudi ne. 8) Brez hude krvi lahko poskusimo tole rešiti: Julika, za osebno izobraževanje (omenjenih besed in dela na medmrežju) , in naše razsvetljevanje predlagam, da vsak dan ali teden poiščeš eno od omenjenih besed in nam jo na enem naslovu (npr. Iz našega besednjaka ali podobno) pod Planinski pogovori predstaviš (copy + paste). Škodilo nam res ne bi. Se strinjate? :?: :idea:

hari: nedelja, 8. januar 2006, ob 3.04 uri

žal nas Filip verjetno le še bere. :cry: Nekaj časa ne sodeluje več pri našem modrovanju in opisovanju, popisovanju, štetju, prikazovanju ipd. Žal :cry:
Aha, [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?p=13236#13236]ugotovil[/url] zakaj ni več Filipa. :idea: Kdor išče ta najde! [img:22cb7a4f9f]http://www.cosgan.de/images/midi/haushalt/h030.gif[/img:22cb7a4f9f]

Mitja: nedelja, 8. januar 2006, ob 21.25 uri

Aha, ugotovil zakaj ni več Filipa. :idea: Kdor išče ta najde!
Predvidevam, da že četrti dan (uspešno) loviš (forumski) korak s časom. :lol:

hari: ponedeljek, 9. januar 2006, ob 17.36 uri

Predvidevam, da že četrti dan (uspešno) loviš (forumski) korak s časom. :lol:
Se trudim Mitja, se trudim.

Mitja: ponedeljek, 9. januar 2006, ob 22.10 uri

Vseeno pa upam, da tvoje noči ne izgledajo približno takole: [img:70ab5ffd46]http://link-to.mysmilies.info/dreaming/61.gif[/img:70ab5ffd46] :lol:

hari: ponedeljek, 9. januar 2006, ob 23.53 uri

Kakor se vzame, če hočem na forumu nadoknaditi zamujeno, potem moram tako [img:4b8e6af61a]http://www.cosgan.de/images/midi/haushalt/k035.gif[/img:4b8e6af61a] , drugače mi pa še vedno ostane dovolj časa za [img:4b8e6af61a]http://www.cosgan.de/images/midi/muede/f030.gif[/img:4b8e6af61a] [size=7:4b8e6af61a]se mi zdi, da že mali ircava[/size:4b8e6af61a]

Mitja: torek, 10. januar 2006, ob 15.11 uri

[size=7:337b3452e8]se mi zdi, da že mali ircava[/size:337b3452e8]
[size=7:337b3452e8]Ne, ne, to je le lažni občutek. Zakaj? Odgovor je tu:[/size:337b3452e8] Bolj ali manj se nikomur ne ljubi pisati, brali bi pa vsi...
:lol:

julika: petek, 3. februar 2006, ob 14.39 uri

Nekaj definicij prepisanih s knjige `Planinski terminološki slovar´ 1.[b:b8f7fdcb2d]Alpinistična odprava[/b:b8f7fdcb2d]:odprava v oddaljeno gorstvo,sestavljena iz alpinistov,tudi zdravnika,z namenom,da prepleza novo ali ponovi že preplezano smer v steni,ostenju,opravi daljša grebenska prečenja. 2.[b:b8f7fdcb2d]Alpinizem[/b:b8f7fdcb2d]:dejavnost,ki vključuje plezanje,hojo,smučanje v gorskem svetu,zlasti po brezpotjih. 3.[b:b8f7fdcb2d]Azimut[/b:b8f7fdcb2d]:kot med severom in izbrano točko,smerjo,merjen v smeri urnega kazalca. 4.[b:b8f7fdcb2d]Baba[/b:b8f7fdcb2d]:izrazita osamela skala,del gore ali gora z razklanim vrhom. 5.[b:b8f7fdcb2d]Babje pšeno[/b:b8f7fdcb2d]:padavina v obliki okroglih belih zrn s premerom do 5mm,ki pri padcu na trdo podlago odskakujejo in se razletijo. 6.[b:b8f7fdcb2d]Bavtica[/b:b8f7fdcb2d]:plezalni cepin s peto namesto lopatke za zabijanje klinov. 7.[b:b8f7fdcb2d]Beli led[/b:b8f7fdcb2d]:firnov led z zračnimi mehurčku,ki nastaja zaradi taljenja in ponovnega zmrzovanja snega,primeren za ledno plezanje. 8.[b:b8f7fdcb2d]Brezpotje[/b:b8f7fdcb2d]:gorski svet brez poti. 9.[b:b8f7fdcb2d]Celec[/b:b8f7fdcb2d]:snežna odeja brez gazi,smučin. 10.[b:b8f7fdcb2d]Èebulni sistem oblačenja[/b:b8f7fdcb2d]:sistem oblačenja,pri katerem se oblačila oblačijo drugo vrh drugega in kombinirajo glede na materiale tako,da je telo zaščiteno pred vremenskimi vplivi,se odvajata odvečna telesna toplota in znoj,preprečujeta ohlajanje in pregretje telesa. 11.[b:b8f7fdcb2d]Èelo[/b:b8f7fdcb2d]:a)strmo se dvigajoč vršni del pobočja,b)prednji del ledenika,plazu. 12.[b:b8f7fdcb2d]Èrni led[/b:b8f7fdcb2d]:star,trd led črne barve na ledeniku,v ledni steni,navadno na osojnih legah visokogorja,izpostavljen izjemno nizkim temperaturam,na katerem se nabirata mel in grušč. 13.[b:b8f7fdcb2d]Dedec[/b:b8f7fdcb2d]:izrazito pokončna,osamela živa skala,gora ali njen del. 14.[b:b8f7fdcb2d]Dolič[/b:b8f7fdcb2d]:majhna dolina 15.[b:b8f7fdcb2d]Dolina[/b:b8f7fdcb2d]:podolžna poglobitev v zemeljskem površju,ki so jo najpogosteje oblikovale tekoče vode. 16.[b:b8f7fdcb2d]Drnič[/b:b8f7fdcb2d]:blazinica gorske trave na sicer golih tleh. 17.[b:b8f7fdcb2d]Ekstremno pobočje[/b:b8f7fdcb2d]:pobočje,na katerem je zaradi lege,nagnjenosti,oblike tal,prevladujočih vetrov zelo velika možnost trganja snežnih plazov. 18.[b:b8f7fdcb2d]Gora[/b:b8f7fdcb2d]:izrazitejša,navadno visoka vzpetina. 19.[b:b8f7fdcb2d]Goreteks[/b:b8f7fdcb2d]:trgovsko ime za dvo- ali troplastno navadno poliestrsko tkanino z membrano,ki odvaja znoj,ne prepušča vetra,ohranja toploto in se uporablja za vetrovke,hlače,rokavice,gamaše. 20.[b:b8f7fdcb2d]Gorovje[/b:b8f7fdcb2d]:v zaključeno celoto povezana skupina gora. 21.[b:b8f7fdcb2d]Gorska veriga[/b:b8f7fdcb2d]:skupina gora z vrhovi,razvrščenimi vzdolž določene smeri. 22.[b:b8f7fdcb2d]Gorski svet[/b:b8f7fdcb2d]:svet v višjih nadmorskih višinah z globokimi dolinami,visokimi gorami,hitrimi potoki,ledeniki,z značilnim podnebjem,živalstvom in rastlinstvom. 23.[b:b8f7fdcb2d]Gorski veter[/b:b8f7fdcb2d]:hladnejši veter,ki piha ponoči z gora po pobočju navzdol. 24.[b:b8f7fdcb2d]Gorstvo[/b:b8f7fdcb2d]:zaključena celota gora. 25.[b:b8f7fdcb2d]Grapa[/b:b8f7fdcb2d]:a)velika podolžna razjeda,ki poteka z vrhnjih delov gore proti dolini,čez pobočje,steno,nastala zaradi delovanja vode,snežnih ali lednih plazov.b)ozka dolina s strmimi pobočji. 26.[b:b8f7fdcb2d]Greben[/b:b8f7fdcb2d]:a)strma,pogolgovata visokogorska vzpetina.b)podolgovat stik dveh strmih pobočij ali sten. 27.[b:b8f7fdcb2d]Grič[/b:b8f7fdcb2d]:manjša,nižja vzpetina. 28.[b:b8f7fdcb2d]Grušč[/b:b8f7fdcb2d]:ostrorobi delci kamnin,ki sestavljajo melišče,nastali s preperevanjem

pismo1: petek, 3. februar 2006, ob 15.13 uri

No in sem spoznal dve novi besedi. :idea: :oops: Hvala, Julika.

julika: sobota, 4. februar 2006, ob 12.24 uri

29.[b:63202943a4]Holm[/b:63202943a4]:osamljena,nizka,kopasta vzpetina v ravnini. 30.[b:63202943a4]Hrbet[/b:63202943a4]:zaobljena,podolgovata gorska vzpetina z razmeroma položnimi pobočji. 31.[b:63202943a4]Hrib[/b:63202943a4]:vzpetina v nižini ali sredogorju z relativno višino do približno 500m. 32.[b:63202943a4]Hribovec[/b:63202943a4]:kdor živi v hribih ali je doma s hribov. 33.[b:63202943a4]Hribovje[/b:63202943a4]:skupina hribov in nižjih vzpetin z vmesnimi dolinami. 34.[b:63202943a4]Hudournik[/b:63202943a4]:gorski potok,ki ob nalivih in odjugah zelo naraste,sicer je suh. 35.[b:63202943a4]Jeseničan[/b:63202943a4]:nekdaj kovan podolžni ali prečni klin,izdelan v Železarni Jesenice. 36.[b:63202943a4]Kadunja[/b:63202943a4]:plitvejša vdolbina,kotanja,navadno v grapah,na velikih gredinah. 37.[b:63202943a4]Kanadke[/b:63202943a4]:nekdaj priprava iz široke,spredaj navzgor zakrivljene deske z obročki za pritrditev in ročaji za prevoz ponesrečenca na smučišču. 38.[b:63202943a4]Klasična ledna smer[/b:63202943a4]:ledna smer z naklonom do 55°,ki se veliko pleza,navadno prvič preplezana do 70.let 20.stoletja z vsekavanjem stopinj ali z vsekavanjem stopinj in lednimi klini. 39.[b:63202943a4]Kleč[/b:63202943a4]:navadno neostra skala,ki moli iz stene,struge. 40.[b:63202943a4]Kloža[/b:63202943a4]:rahlo do zelo trdno sprijet sneg,navadno zaradi vetra. 41.[b:63202943a4]Kočna[/b:63202943a4]:polkrožen zaključni del ledeniške doline,obdan s strmimi pobočji. 42.[b:63202943a4]Komarča[/b:63202943a4]:a)nekdaj,zlasti v Bohinju tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami,ki se v gorskem svetu uporablja kot lestev.b)strm zatrep nad alpsko ledeniško kotlino. 43.[b:63202943a4]Konec[/b:63202943a4]:polkrožen zaključek doline,obdan s strmimi pobočji. 44.[b:63202943a4]Konta[/b:63202943a4]:večja globel v visokogorskem krasu,navadno skledaste oblike. 45.[b:63202943a4]Kopa[/b:63202943a4]:a)zaobljen gorski vrh.b)v obliki polkrogle zložen in s prstjo prekrit les za izdelavo oglja. 46.[b:63202943a4]Koritasta dolina[/b:63202943a4]:rečna dolina z značilnim prerezom v obliki črke U,širokim dnom in strmimi pobočji,ki jo je preoblikoval in razširil ledenik. 47.[b:63202943a4]Kot[/b:63202943a4]:ozek sklep doline,obdan s strmimi pobočji. 48.[b:63202943a4]Kotlič[/b:63202943a4]:okroglasta,podolgovata ali oglata globel v živi skali s strmimi stenami,v kateri je večji del leta sneg. 49.[b:63202943a4]Krnica[/b:63202943a4]:večja,polkrožno zaprta kotanja pod strmimi pobočji,stenami,ki se proti dolini navadno končuje s pragom,skokom. 50.[b:63202943a4]Kroki[/b:63202943a4]:podrobna in natančna skica določenega območja v merilu od 1:100 do 1: 1000,narisana tako,da je sever zgoraj

julika: sobota, 4. februar 2006, ob 14.10 uri

51.[b:8194f3a159]Lašt[/b:8194f3a159]:skalna plošča,polica v apnenčevih skladih,potekajoča vzporedno s plastovitostjo,pogosto nagnjena in kraško razjedena. 52.[b:8194f3a159]Melišče[/b:8194f3a159]:svet ob vznožju gorskih sten,prekrit z odkruški:s peskom,z gruščem,kamenjem in posameznimi skalami. 53.[b:8194f3a159]Možic[/b:8194f3a159]:iz kamenja zložen stožec za orientacijo na brezpotjih,v plezalni smeri,označevanje vrhov. 54.[b:8194f3a159]Mulatjera[/b:8194f3a159]:širša,nadelana gorska pot,navadno potekajoča po vojaški poti iz prve svetovne vojne,primerna tudi za tovorne živali. 55.[b:8194f3a159]Nesimetrična hitra zanka[/b:8194f3a159]:hitra zanka,pri kateri so šivi ali zanke za stisnjene zgoraj in spodaj različno oddaljeni od koncev,da je mogoče spodaj vpeti tudi dve vponki. 56.[b:8194f3a159]Neskončna zanka[/b:8194f3a159]:zanka iz sešitega traku,krajšega kosa vrvi,pomožne vrvice,sklenjenih s podaljševalnim vozlom,za spust po vrvi,sisteme varovališč,škripčevja. 57.[b:8194f3a159]Orogeneza[/b:8194f3a159]:gibanje zemeljske skorje,ki povzroča nastajanje gora,gorovij. 58.[b:8194f3a159]Osamelec[/b:8194f3a159]:osamljena vzpetina,gora na ravnini. 59.[b:8194f3a159]Osojna stran[/b:8194f3a159]:del pobočja ali stene,ki je najkasneje in najmanj časa osončen. 60.[b:8194f3a159]Ostrica[/b:8194f3a159]:a)oster,koničast vrh gore.b)koničasta gora,koničast grebenski stolp. 61.[b:8194f3a159]Ozebnik[/b:8194f3a159]:ozek,strm prehod med stenama,kjer je do poznega poletja ali stalno sneg,led. 62.[b:8194f3a159]Paradajz[/b:8194f3a159]:krušljiv rdečkast del stene. 63.[b:8194f3a159]Planina[/b:8194f3a159]:a)s travo porasel gorski svet,namenjem paši.b)tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino. 64.[b:8194f3a159]Planinčar[/b:8194f3a159]:nekdaj ročno kovan žebelj z na eni strani podaljšano glavico za okovanje težjih čevljev na robu podplata,izdelan v Kropi. 65.[b:8194f3a159]Planinec[/b:8194f3a159]:kdor hodi v gore po označenih,nadelanih,zavarovanih poteh in manj zahtevnih brezpotjih. 66.[b:8194f3a159]Planinska pot[/b:8194f3a159]:pot,potekajoča čez pobočja,prelaze,grebene,doline,navadno markirana in vzdrževana,tudi poimenovana. 67.[b:8194f3a159]Planinska steza[/b:8194f3a159]:zelo ozka markirana pot,opremljena z varovali in napisnimi tablami,namenjena hoji in plezanju. 68.[b:8194f3a159]Planota[/b:8194f3a159]:višji,precej raven ali rahlo razgiban gorski svet,omejen s strmejšimi pobočji. 69.[b:8194f3a159]Planšar[/b:8194f3a159]:kdor pase,oskrbuje živino v planinah,zlasti govejo,in se ukvarja s predelovanjem mleka. 70.[b:8194f3a159]Pohod[/b:8194f3a159]:daljša hoja v gorskem svetu zaradi rekreacije,spoznavanje krajev,znamenitosti,ki zahteva večjo telesno pripravljenost in ustrezno opremo. 71.[b:8194f3a159]Prižnica[/b:8194f3a159]:izboklina v steni,podobna pomolu,zgoraj uravnana,spodaj navadno s trebušastimi previsi. 72.[b:8194f3a159]Puša[/b:8194f3a159]:votlo steblo svedrovca z navoji na notranji strani in s krono na koncu,ki se namesti na vrtalo,začepi s stožčastim čepkom,zabije v izvrtano luknjo.

julika: nedelja, 5. februar 2006, ob 11.15 uri

73.[b:6081de2967]Robna zev[/b:6081de2967]:zev med skalo in snegom,ledom,nastala zaradi taljenja ob stiku s toplejšo kamnino. 74.[b:6081de2967]Rogatka[/b:6081de2967]:priprava s steblom,oblikovanim v pravokotnik,dvema rogljema,skozi katera teče plezalna vrv,in ušesom za pritrditev na sidrišče z vponko in pomožno vrvico za spuščanje reševalca,poneserečenca,opreme v steni. 75.[b:6081de2967]Ronek[/b:6081de2967]:strmina,breg. 76.[b:6081de2967]Rovt[/b:6081de2967]:s travo poraslo,nekdaj izkrčeno zemljišče v gorskem svetu,kjer se lahko kosi. 77.[b:6081de2967]Sedlo[/b:6081de2967]:nižji del gorskega slemena,kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo. 78.[b:6081de2967]Serak[/b:6081de2967]:visoka,razpokana ledena gmota v lednih stenah,na strmih ledenikih,v ledeniških slapovih,podobna zelo razpokanemu balvanu ali stolpu. 79.[b:6081de2967]Skoba[/b:6081de2967]:železna priprava v obliki črke U,polovice črkeH,kroga,pravokotnika,ki se pritrdi v eno ali dve izvrtani luknji za sestop ali oprimek. 80.[b:6081de2967]Snežnik[/b:6081de2967]:gora,ki je velik del leta pokrita s snegom. 81.[b:6081de2967]Sopot[/b:6081de2967]:zelo ozka dolina z rečno,hudourniško strugo. 82.[b:6081de2967]Spodmol[/b:6081de2967]:duplina ali plitvejša spodjeda pod previsno steno. 83.[b:6081de2967]Sredogorje[/b:6081de2967]:gorski svet,ki sega do gozdne meje. 84.[b:6081de2967]Subalpski pas[/b:6081de2967]:pas rastja v nadmorski višini 1600-2000m,kjer uspevajo ruševje,dlakavi sleč,planinski srobot,alpska kislica. 85.[b:6081de2967]Šerpa[/b:6081de2967]:pri himalajskih odpravah višinski nosač domačin. 86.[b:6081de2967]Škavnica[/b:6081de2967]:manjša zaprta vdolbina v skali z ravnim dnom in strmin obodom,ki jo je vdolbla stoječa voda. 87.[b:6081de2967]Škraplja[/b:6081de2967]:globoka podolgovata zajeda z ostrimi robovi v apnenčasti površini,nastala zaradi kemičnega delovanja vode. 88.[b:6081de2967]Tamar[/b:6081de2967]:ograjen prostor za drobnico,navadno s pastirskim stanom ali sirarno. 89.[b:6081de2967]Telemark[/b:6081de2967]:tehnika smučanja,pri kateri je v zavoju ena noga pomaknjena naprej in nekoliko pokrčena. 90.[b:6081de2967]Tolmun[/b:6081de2967]:poglobljeni del rečne struge,jezerskega dna,kjer dela voda vrtinec. 91.[b:6081de2967]Transverzala[/b:6081de2967]:označena pot čez večje ozemlje,na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi. 92.[b:6081de2967]Trda kloža[/b:6081de2967]:trdno sprijet sneg s plastmi z veliko strižno trdnostjo in velikim medsebojnim trenjem,navadno nastal zaradi delovanja vetra. 93.[b:6081de2967]Viharnik[/b:6081de2967]:osamljeno,suho ali polsuho,od vetra skrivenčeno drevo na gozdni meji ali nad njo. 94.[b:6081de2967]Visoka vejavica[/b:6081de2967]:pojav,ko veter dviga in raznaša sneg tako visoko nad snežno odejo,da je vidljivost omejena. 95.[b:6081de2967]Visokogorje[/b:6081de2967]:gorski svet,ki sega v naši geografski širini nad 2000m nadmorske višine. 96.[b:6081de2967]Vrata[/b:6081de2967]:širši,nižji del grebena,kjer je mogoč prehod. 97.[b:6081de2967]Y[/b:6081de2967]:znak v obliki črke Y,ki se z rokami,telesom da pilotu helikopterja,da je potrebna pomoč,da je ponesrečenec v neposredni bližini. 98.[b:6081de2967]Zev[/b:6081de2967]:odprtina med snegom ali ledom in skalo,nastala zaradi topljenja ali odmikanja snega,ledu. 99.[b:6081de2967]Žmula[/b:6081de2967]:trebušasta izboklina v skali ali ledni steni. 100.[b:6081de2967]Žrelo[/b:6081de2967]:globoka kotlasta globel s strmimi stenami. Upam,da bo še kdo dodal kakšno besedico.

pismo1: nedelja, 5. marec 2006, ob 0.07 uri

101. [b:a4c7a8e66c]Jeklenica [/b:a4c7a8e66c]- jeklena vrv 102. [b:a4c7a8e66c]Turoben[/b:a4c7a8e66c] - žalosten mračen, jesenski (iz SSKJ)

pismo1: nedelja, 5. marec 2006, ob 0.46 uri

Definiciji dopolnjeni, podkrepljeni