FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

jjanez: četrtek, 5. januar 2006, ob 13.01 uri; ogledov: 0

Primožo bi vprašal. ali vodi statistiko trajanja tur (vsponi in sestopi). Èe je tako, ga pa moram zelo pohvaliti, zlasti pa njegovo hčerko. Jaz za sebe vodim statistiko, koliko višinskih metrov prehodim (npr.Triglav cca 1.800 m). Lani sem tako prehodil 24.000 m. Èe razdelimo 2 x 24.000 (vsponi in sestopi) s 400 m (povpreček na uro) sem dosegel kakih 120 ur. Po tej analogiji je Primoža prehodil preko 80.000 višinskih metrov.

jjanez: četrtek, 5. januar 2006, ob 13.01 uri

Primožo bi vprašal. ali vodi statistiko trajanja tur (vsponi in sestopi). Èe je tako, ga pa moram zelo pohvaliti, zlasti pa njegovo hčerko. Jaz za sebe vodim statistiko, koliko višinskih metrov prehodim (npr.Triglav cca 1.800 m). Lani sem tako prehodil 24.000 m. Èe razdelimo 2 x 24.000 (vsponi in sestopi) s 400 m (povpreček na uro) sem dosegel kakih 120 ur. Po tej analogiji je Primoža prehodil preko 80.000 višinskih metrov.

primoza: četrtek, 5. januar 2006, ob 20.10 uri

Primožo bi vprašal. ali vodi statistiko trajanja tur (vsponi in sestopi). Èe je tako, ga pa moram zelo pohvaliti, zlasti pa njegovo hčerko. Jaz za sebe vodim statistiko, koliko višinskih metrov prehodim (npr.Triglav cca 1.800 m). Lani sem tako prehodil 24.000 m. Èe razdelimo 2 x 24.000 (vsponi in sestopi) s 400 m (povpreček na uro) sem dosegel kakih 120 ur. Po tej analogiji je Primoža prehodil preko 80.000 višinskih metrov.
Da. Ure povzamem iz planinskih vodnikov, ki so nekoliko počasno napisani, za zimske ture pa dodam določen pribitek, ki je odvisen od razmer. Tako je npr. zdaj 5 letna Ajda prehodila za kakih 13000 m višinske razlike. Osebno mislim, da sem prehodil tam nekje 70000 višinske razlike, ker je zima bistveno drugačen letni čas in vpliva na hitrost vzpona nesmučarjev. Bolj si zasluži pohvalo Ajda (na leta) in žena s kakih 55-60000 m višinske (na dva pred relativno kratkim rojena otroka). Ni pa letošnji rezultat nič posebnega, rekor je sezona ko sem dosegel kakih 100000 m višinske, pa še to marsikdo poseka mimogrede.

hari: četrtek, 5. januar 2006, ob 20.29 uri

Jaz tudi vodim statistiko in v lanskem letu se je do 30.10. nabralo 28 turc, ki so potem skupaj nanesle gor in dol, slabih 68.000 metrov. Lahko bi jih bilo več, pa ni šlo. :( ... Temu primerno se je nabralo tudi uric preživetih v gorah. Letos še nisem resno bil nikjer, začnem pa kmalu. :D Super primoza, dobo ste nabrali višincev, bravo! :P Ni pa letošnji rezultat nič posebnega, rekor je sezona ko sem dosegel kakih 100000 m višinske, pa še to marsikdo poseka mimogrede.
Ja, samo veliko jih pa tudi ni, vsaj tukaj na forumu ne. Lp, hari.

mihajlovich: petek, 6. januar 2006, ob 14.03 uri

Glede višinskih metrov ste verjetno mislili vsi tako, da pri vsaki turi vzamete nadmorsko višnimo cilja (vrha) in odštejete od izhodišča. Tako računam jaz in vzamem samo višinsko razliko vzpona.
Meni višinsko razliko meri ura z vgrajenim višinomerom. Seveda pa šteje le vzpon z lastnimi močmi.

dracic: petek, 6. januar 2006, ob 14.57 uri

Meni višinsko razliko meri ura z vgrajenim višinomerom. Seveda pa šteje le vzpon z lastnimi močmi.
Bolj verodostojno se mi zdi, da preprosto vzameš nadmorsko višino izhodišča in cilja ture in izračunaš višinsko razliko. Pri uri, ko recimo hodiš po [u:2b1f9735cf]ravnem[/u:2b1f9735cf] se višinska razlika nabira, ker tisti metri ,ki na uri skačejo za deset metrov gor ali dol hitro nakopičijo neresnično višinsko razliko. Na uro tudi [u:2b1f9735cf]vreme malce preveč vpliva [/u:2b1f9735cf]tako, da je meni kazala že tudi več kot 60 metrov narobe kljub temu, da sem jo povsem točno naravnal na izhodišču s povsem določeno višino. No seveda je to le lastna evidenca tako, da lahko to vsak računa kakor mu paše. Ampak če se že pogovarjamo kolikšno višinsko razliko kdo prehodi je pa to vseeno treba omeniti. Se oproščam ker ni prava tema.

pismo1: petek, 6. januar 2006, ob 16.23 uri

Tema se je lepo razvila in sem jo razdelil od Želja in ciljev. Moji podatki so malce bolj "nizki" :oops: Za leto 2005: 35.400 višinskih metrov (gor in dol) v približno 95 urah. Jemljem vrh - začetek = xx in po presoji glede terena kaj dodam ali odvzamem. Ravni deli, počitki (med potjo) so všteti v času. Ni najbolj točno, a menim, da za lastno evidenco zadošča. Morda je vrednost napake enaka kot omenjena napaka pri dracici-u.

jurel: petek, 6. januar 2006, ob 16.31 uri

Novejše ure so dokaj natančne, seveda pa nanje vpliva vreme (zračni tlak). Pri turah, ki so sestavljeni iz več vzponov in spustov, mislim da relativna višinska razlika ne odraža dejanske težavnosti ture.

primoza: petek, 6. januar 2006, ob 17.19 uri

Glede višinskih metrov ste verjetno mislili vsi tako, da pri vsaki turi vzamete nadmorsko višnimo cilja (vrha) in odštejete od izhodišča. Tako računam jaz in vzamem samo višinsko razliko vzpona.
Meni višinsko razliko meri ura z vgrajenim višinomerom. Seveda pa šteje le vzpon z lastnimi močmi.
Tista nesrečna ura ni ravno natančna, ker med hojo višina rada malo niha, še posebno ko je baterija že malo izpraznjena in višinski metri se nabirajo malce prehitro. Bolje je iti na NV ATLAS in si odčitati višine.

Tomaž: petek, 6. januar 2006, ob 17.57 uri

Katero uro z višinomerjem pa priporočate; Polar ali Suunto?

D29: petek, 6. januar 2006, ob 18.07 uri

Da se pridružim debati okoli višine. Po moje je ura kar dosti zanesljiva, vsaj za krajše ture, ko ti sprememba pritiska ne zagode preveč. Pri moji se pridobljena višina sešteva ( seveda le takrat kadar jo "merim") podatek o točnosti mi je pa relativna višina na koncu ture. Redkokdaj so odstopanja večja od 10m gor ali dol. Èe se mi laže v plus se ne sekiram preveč, saj jo neredko pozabim štartati na začetku ture. Tako sem predlani naklepal 50 km, lani 70, cilj je bil sicer 100, a imam cel kup izgovorov zakaj jih nisem dosegel. Sem bil kar malo preveč obremenjen s tem, tako da za letos cilja ni, meril bom pa vseeno in čez leto bomo videli kaj se je nabralo. Dare

D29: petek, 6. januar 2006, ob 18.10 uri

Katero uro z višinomerjem pa priporočate; Polar ali Suunto?
Še odovor na tole. Imam že drugo Casio-vo, pa sem povsem zadovoljen. Res da nima povezave z računalnikom, a za moje potrebe zadošča. Dare

mihajlovich: petek, 6. januar 2006, ob 18.17 uri

Katero uro z višinomerjem pa priporočate; Polar ali Suunto?
Sam uporabljam Suunto. Uro imam priblizno dve leti in mi poleg nadmorske višine kaže še utrip. Glede baterij težav ni, saj zdržijo kakih 10 mesecev. Glede nihanja gor in dol in natančnosti, pa tudi ne bi govoril. Višinomer beleži višino vsakih 5 s, tako da najhujša nihanja poreže. Èe pa pot niha po nekaj 10 m go dol pa tukaj ne vidim težav. Še bolj realna se mi zdi pa zgodba o višinomeru pri kakih daljših turah, kjer se velikokrat spustiš za kakih konkretnih par 100 m in se jih kar hitro nabere. Večkrat sem že kontroliral natančnost ure in ne prihaja do velikih odstopanj gčede na specialko, če uro pravilno umeriš. Ta zgodba o nihanju zračnega tlaka pa tudi ni tako kritična, saj se razen v extremnih primerih med hojo prav hudi ne spreminja. Največja razlika v n.m.v. izhodišča in vrnitve je bila kakih 50 m, kar pa proti 1200 m višinske razlike ni glih neka blazna napaka. Poleg tega zadeva enkrat dela v tvojo škodo drugič pa korist, tako, da ne bi reku da tu prihaja do nekih blaznih razlik in odstopanj. Te nove ure pa imajo kar dober algorritem in nekaj teh sprememb vzamejo tudi v zakup.

Tomaž: petek, 6. januar 2006, ob 21.08 uri

Sicer sem nekaj let nosil uro Polar, predvsem in samo pri kolesarjenju, pa mi je potem odpovedala... Ob pravi priliki bi rad kupil novo, vendar še ne vem katero, gre se mi pa predvsem za višinomer in utrip, prodajalci pa itak vse po vrsti hvalijo kako so vse dobre..... Še linka za Polar; http://www.racunalnistvo-potocnik.si/polar/modeli.htm

hari: petek, 6. januar 2006, ob 22.50 uri

Uporabljam uro Suunto in sem zelo zadovoljen z njo. Vse funkcije, ki jih potrebujem so na njej. Tudi laže mi samo toliko, kot se spreminja zračni tlak pri prihodu spremembe vremena. Na turi jo uravnavam na izhodišču. Drugih ur ne poznam, zato o njih nič. Ko naslednjič kupim tak inštrument bo verjetno spet Suunto, ki pa ne bo kupljen pri naših ponudnikih, ker imajo neužitno peveč nabite marže. :?

Rožle: petek, 6. januar 2006, ob 23.59 uri

Tudi sam imam uro Suunto X6 in sem v principu zadovoljen, čeprav ji gre očitat kakšen trapast meni. Kupil sem jo v Avstriji za pol cene, kolikor je stala pri nas. Zraven sem dobil povsem gratis še programskega hroščka, ki se je izkazal za zelo delovnega - uro je pogosto resetiral, tako da je bila povsem neuporabna. Pri našem zastopniku mi je niso hoteli poslati na popravilo v garanciji, zato sem se zapeljal v Avstrijo. Z novim programskim paketom sedaj deluje brez problemov, celo meni za hirtrost dviganja v metrih na uro so dodali. Točnost je nekje v razredu moje stare ure Avocet, t.j. da na 2500m kiksa do 100m kar ni tako grozno - višinomeri v potniških letalih imajo razred točnosti 20m. Malo moti, da ima merilnik hitrosti dviganja premalo dušenja, pa cifre prehitro skačejo. Pri vseh potrebnih in manj potrebnih funkcijah pa ni sposobna izvesti tako preproste operacije, kot je izračun povprečne hitrosti dviganja, ko ustaviš štoperico. Bistveno preprostejša Avocet je to že imela. Sicer mi pa tako ali tako večino časa preleži v omari. Dokler sonce še vedno zahaja zvečer, vem pravi čas priti s hribov tudi brez nje.