Bašeljski vrhvoluhar: ponedeljek, 30. januar 2006, ob 17.43 uri; ogledov: 0 [b:87c53df3e6]udeleženi: Šaro, Lussy, Robert
trajanje: 6h
višinska razlika: cca 1150 m[/b:87c53df3e6]
Končno spet v hribe. Zaradi poškodovanega kolena sem približno dva meseca
ležal doma, ter čakal na boljše čase. No ti boljši časi so se pojavili z
nakupom opornice, katera je pomagala strgani kolenski vezi, da pretovori cca
80 kg žive teže na zastavljeni cilj.
Tokratni cilj je bil Planinski dom na Kališču, ter Bašeljski vrh.
Približno ob pol devetih smo štartali z parkirnega prostora v Mačah.
Navkljub začetnim težavam izkušenega gornika Šarota (nikakor se mu ni uspelo
prebiti mimo parkiranih avtomobilov) smo obuti v dereze ter polni elana
pričeli našo pot proti vrhu.
Do doma na Kališče vodi zelo lepa in ne prestrma lepo uhojena vendar
poledenela steza. Moji dvomesečni izostanek pri naših gorniških izletih je
pustil precej veliko vrzel v kondiciji, tako, da sem bil po dobrih dveh urah
hoje pri koči kar pošteno zadihan. Zunaj je bilo megleno in dokaj mrzlo,
zaradi česar sva jo z Šarotom hitro podurhala v kočo na čaj z dodatkom.
Po kratkem postanku smo družno nadaljevali proti Bašeljskemu prevalu.
Verjetno zaradi megle, poledenelosti in vetra od koče naprej ni bilo prav
veliko planincev, tako da je bila pot le sem ter tja nakazana. Bližje kot
smo bili Bašeljskemu prevalu močneje je pihal veter in gostejša je bila
megla.
Na prevalu smo zavili desno kjer je bil nekje v megli Bašeljski vrh. Proti
vrhu smo hodili na slepo po precej poledeneli podlagi, le občasno smo
zagazili v napihan sneg. Zaradi čedalje bolj strme poti ter posledično
čedalje večjih problemov naše pasje soplaninke smo se nekje na 1700 m raje
obrnili, ter se spustili nazaj proti koči na Kališču.
Pot v dolino zaradi megle in rahlega naletavanja snega nebi bila kaj posebej
zanimiva, če se moj prijatelj Šaro nebi neprestano ukvarjal z derezami. „čak
mal mi je desna dol padla, o sranje mi leva neki pustran stuji, ej neki se
mi je losal ...“
Malo pred petnajsto uro smo se v zgoraj opisanem tempu vrnili k avtu in tako
zaključili še en prijeten izlet.
Spisal Robi
http://tomazsarc.blogspot.com/2009/03/kalisce-baseljski-vrh-2812006.html |
Odgovori | | |
|
voluhar: ponedeljek, 30. januar 2006, ob 17.43 uri [b:87c53df3e6]udeleženi: Šaro, Lussy, Robert
trajanje: 6h
višinska razlika: cca 1150 m[/b:87c53df3e6]
Končno spet v hribe. Zaradi poškodovanega kolena sem približno dva meseca
ležal doma, ter čakal na boljše čase. No ti boljši časi so se pojavili z
nakupom opornice, katera je pomagala strgani kolenski vezi, da pretovori cca
80 kg žive teže na zastavljeni cilj.
Tokratni cilj je bil Planinski dom na Kališču, ter Bašeljski vrh.
Približno ob pol devetih smo štartali z parkirnega prostora v Mačah.
Navkljub začetnim težavam izkušenega gornika Šarota (nikakor se mu ni uspelo
prebiti mimo parkiranih avtomobilov) smo obuti v dereze ter polni elana
pričeli našo pot proti vrhu.
Do doma na Kališče vodi zelo lepa in ne prestrma lepo uhojena vendar
poledenela steza. Moji dvomesečni izostanek pri naših gorniških izletih je
pustil precej veliko vrzel v kondiciji, tako, da sem bil po dobrih dveh urah
hoje pri koči kar pošteno zadihan. Zunaj je bilo megleno in dokaj mrzlo,
zaradi česar sva jo z Šarotom hitro podurhala v kočo na čaj z dodatkom.
Po kratkem postanku smo družno nadaljevali proti Bašeljskemu prevalu.
Verjetno zaradi megle, poledenelosti in vetra od koče naprej ni bilo prav
veliko planincev, tako da je bila pot le sem ter tja nakazana. Bližje kot
smo bili Bašeljskemu prevalu močneje je pihal veter in gostejša je bila
megla.
Na prevalu smo zavili desno kjer je bil nekje v megli Bašeljski vrh. Proti
vrhu smo hodili na slepo po precej poledeneli podlagi, le občasno smo
zagazili v napihan sneg. Zaradi čedalje bolj strme poti ter posledično
čedalje večjih problemov naše pasje soplaninke smo se nekje na 1700 m raje
obrnili, ter se spustili nazaj proti koči na Kališču.
Pot v dolino zaradi megle in rahlega naletavanja snega nebi bila kaj posebej
zanimiva, če se moj prijatelj Šaro nebi neprestano ukvarjal z derezami. „čak
mal mi je desna dol padla, o sranje mi leva neki pustran stuji, ej neki se
mi je losal ...“
Malo pred petnajsto uro smo se v zgoraj opisanem tempu vrnili k avtu in tako
zaključili še en prijeten izlet.
Spisal Robi
http://tomazsarc.blogspot.com/2009/03/kalisce-baseljski-vrh-2812006.html |
|
spleza: ponedeljek, 30. januar 2006, ob 20.52 uri „čak
mal mi je desna dol padla, o sranje mi leva neki pustran stuji, ej neki se
mi je losal ...“
:lol:
|
|
pismo1: ponedeljek, 30. januar 2006, ob 21.08 uri Lepo opisano, prav informacij, težavnost podana itd. Tega ljudje rabijo. Še dobro, da se kaj ni "odlosalo"
Hvala, še mene je zamikalo. :oops: |
|
pismo1: sreda, 1. februar 2006, ob 0.06 uri Pejd Rok, pejd, ne bo ti žal.
Hvala lepa za vabilo. :P
sama tla pod nogami pa niso nudila ravno neke zgledne opore (ledeno tako, da je avto ob mojem naslonu na zadnji bok skoraj zdrsnil postrani :oops: ), kakor niti ne med ogrevanjem sankaška cesta, katere sem se hitro naveličal... dereze :D
A tako bi me ti vabil, na led. A osel bo šel le enkrat na led. :idea: Ne vem, ko si omenil dereze, me je kar mraz. :(
Morda pa se tudi odpravim, kdo ve.
Srečno tudi tebi in ostalim, tam med belimi vršaci, malo pred svečnico. |
|
snežka: sreda, 1. februar 2006, ob 15.07 uri Ti, ti Spleza. Za naprej pa tudi prvo pomoč v nahrbtnik ! Saj veš, imam in upam, da ne bom nikoli rabil (tako kot žolno, lopato, sondo ...).
Je pa res, da je potem nahrbtnik malo težji. :?
Lp in še veliko lepih dni! |
|
spleza: sreda, 1. februar 2006, ob 17.50 uri žolno, lopato, sondo ...
... ja, flajšter bom od včeraj res nosil s seboj, a ostalo... :oops: ...
Žolni sem z besednim ropotom že tako preveč podoben, lopato naj zame še malo prišparajo, sondo... hm, menda tako dolgo pa res ne bom živel, da bi mi bilo dano uresničitve tako globokih sanj... ... v kakšni bi neomejeno odsoten z veseljem v najvišje višave poletel :lol: ... ( a poglejmo resnici v oči - neizmerno bližje sem še vedno vseeno kakemu krajšemu letu s trdim pristankom) :( .
Pa šalo na stran .
ko si omenil dereze, me je kar mraz
Rok, res, se boš morda po turi smejal [img:bd0ab24cc8]http://www.smeski.com/razni/smejoci/biggrinbounce.gif[/img:bd0ab24cc8]. Za le občutit derezinih ugrizov je idealna. |
|
Grintovka: četrtek, 2. februar 2006, ob 19.53 uri Ti, ti Spleza. Za naprej pa tudi prvo pomoč v nahrbtnik !
Ojla, Spleza, ja, fajn, sam to pa res. tistih nekaj gramov boš pa ja nosil, no. drgač noumo več mogl tvojih slik gledat. Srečno. |
|