FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

tine: sreda, 21. junij 2006, ob 7.56 uri; ogledov: 0

Ali je kdo mogoče v zadnjem času kaj hodil pod Kriško steno. Kakšne so kaj razmere, koliko je snega? Verjetno bodo turni smučarji vedeli kaj več povedati. Kakšne pa so kaj razmere na Razorju? Tine

tine: sreda, 21. junij 2006, ob 7.56 uri

Ali je kdo mogoče v zadnjem času kaj hodil pod Kriško steno. Kakšne so kaj razmere, koliko je snega? Verjetno bodo turni smučarji vedeli kaj več povedati. Kakšne pa so kaj razmere na Razorju? Tine

bmare: sreda, 21. junij 2006, ob 20.16 uri

Jeseni sem šel preko Kriške stene na Križ in Dolkovo špico. Stena je zelo slabo zavarovana, največji problem pa je zelo krušljiv svet in možnost zdrsa, zato ti te poti v tem času še ne priporočam. Še nikjev v naših alpah pa nisem videl tako tankih klinov, smo pač na Gorenskem. PS. Pot je letos predvidena za obnovo. Pazi tudi kje boš parkiral, da ne boš dobil letakov zaposlenih TNP-ja.

tine: ponedeljek, 26. junij 2006, ob 8.05 uri

V soboto sva se s prijateljem odpravila na Razor. S polno opremo sva štartala na tretjem ovinku vršiške ceste in se mimo koče v Krnici odpravila proti Kriški steni. Do stene prečiš tri snežišča. Prvo je položno in ni pretirane nevarnosti. Naslednje je že malo bolj strmo vendar ga lahko prečiš na najožjem delu. Tretje zadnje snežišče pa je pod steno v zadnjem delu Krnice, ki se mu reče V kotu. To snežišče je precej strmo dolgo in zato tudi zelo nevarno za zdrs. Snega je kolikor se je dalo videti še vsaj 4-5m. Je pa zelo trd in pomrznjen. Kriška stena je brez snega in normalno prehodna brez težav. Na vrhu naju je pričakalo sonce in morje oblakov pod nama. Odpravila sva se proti hrbtu Križa, kjer naju je zvabil vrh sva se povzpela še nanj. Razgled je bil lep, čeprav je bilo kar precej soparno. Oblaki v vratih so bili nekje na višini 2100m na primorski strani pa se je videlo čisto do dna. Po krajšem počitku in okrepčilu sva pot nadaljevala najprej do Bovških vratic od koder je lep pogled na Zgornje Kriško jezero, ki je še vedno pod snegom in ledom čeprav se delajo velike razpoke. Potem ko sva obšla Kriški rob sva se usmerila po manjši dolinici med Razorjem in valovitim robom kriške stene. Svet je tukaj sicer brezpoten vendar lahko prehoden. Snega je precej kar olajšuje hojo med velikimi skalami. Nad robom stene sva se usmerila na levo po melišču do stene Razorja. Obvezne dereze in cepin. Èez steno je nato potrebno poiskati najlažje prehode do grebena nato pa po grebenu nadaljuješ do vrha. Razgleda sicer ni bilo bilo pa je kljub megli precej vroče. Vpisna knjiga, če temu sploh lahko tako rečem je v zelo slabem stanju. Vpisati se sploh ni mogoče saj so v skrinjici samo ostanki popisanih zmečkanih mokrih listov. Sestopila sva po markirani poti na sedlo med Razorjem in Planjo. Prečiti je potrebno kar nekaj snežišč. Na sedlu sva se usmerila proti Mlinarici. prečila tri nevarna snežišča (dereze cepin !!!!). V spodnjem delu so skale mokre zaradi naravnega tuša kateremu je vzrok taleči se sneg. Tudi tukaj je precej nevarnih strmih snežišč. Ob izstopu iz stene sva se usmerila proti Gladkemu robu in nato proti Vršiču. Precej je gamsov in drugih plahih prebivalcev gora, ki zgleda niso navajeni ljudi v takem zgodnejm poletju. Videla sva tudi enega kapitalnega gamsa, ki mu kar ni bilo prav, ko sva ga zmotila v dvorjenu precej manjši samički. Priznam nebi mu rad prišel naproti. Lepo smo se zmenili in odšli vsak svojo pot brez večjih težav. Z Vršiča pa je sledil samo še spust do tretjega ovinka in tura je bila zaključena. Ko sva se ozrla nazaj kaj vse sva prehodila v tem vročem dnevu sva se oba strinjala, da sva lahko ponosna na to lepo in dolgo turo. Tine