|
Teme in Rjavinapeter2: ponedeljek, 26. junij 2006, ob 19.17 uri; ogledov: 0 Danes je bil cilj vrh Rjavine preko Temena. Torej južna varianta. Pričetek poti je v Krmi. Kmalu se znajdemo v snegu. Polomljene veje in drevje pričajo o velikih plazovih .
Pot vodi proti Staničevi koči, odcep na desno nas popelje v Kravjo dolino. Pred koncem doline levo, v melišča pod Rjavino, kjer ležijo ostanki letala. Po meliščih je še kar nekaj snega.
V desnem melišču do skal in desno proti Temenu (zahtevno). Na Teme je potem le še sprehod po travi.
Teme je le nekakšen podaljšek Rjavine. Južne stene navpično padajo v dolino Krme, občutek imaš, da si kot kralj nad dolino 8).
Na Rjavino sedaj ni nobenih težav več. Lahko izbiramo skalnato ali travnato varianto. Pot je jasna - samo naravnost navzgor.
Spominjam se še mojega prvega pristopa na Rjavino iz Pekla. Vzpon je poln železja, ki nam lajša delo. S Temena pa kar nekako nimamo občutka, da smo prišli na tako mogočno goro, saj je pot res lahka.
Na vrhu sem takoj "preveril" vpise v knjigi in našel Harija in druščino .
Na povratku proti Temenu me ja zamikala Luknja peč. (Opis v zadnjem Planinskem vestniku). Spustil sem se v žleb kjer naj bi bil uvod v brezpotno avanturo (približno 100 višinskih metrov nad Temenom). Očitno variante spusta najde vsak po svoje. Možici so vidni na večih mestih. Po spustu se zaveš, da si v divjem, samotnem svetu. Povratek nazaj je kar siten, Luknja peč pa še presneto daleč :? . Sprva prečimo nekaj strmih snežišč. Ponekod se pokaže tudi potka, možicev pa je kar precej. Pazljivo na koncu, ko že zagledamo sedlo pod Rjavino in Luknjo pečjo. Nikar po žlebu navzdol, obvoz je višje levo v skalah. Do sedla je še nekaj ovinkov, ki jih opravimo v spustu.
Na vrh nisem šel, je pa gora videti manj strma, ko si enkrat blizu. Sedaj, ko poznam pot, bo tura na vrh Luknje peči sigurno še prišla na vrsto. Za danes pa je bilo dovolj.
Nazaj po isti poti. Hodil sem 10 ur.
Nekaj fotografij se najde [url=http://petersfoto.s5.net]tukaj[/url]. |
Odgovori | | |
|
peter2: ponedeljek, 26. junij 2006, ob 19.17 uri Danes je bil cilj vrh Rjavine preko Temena. Torej južna varianta. Pričetek poti je v Krmi. Kmalu se znajdemo v snegu. Polomljene veje in drevje pričajo o velikih plazovih .
Pot vodi proti Staničevi koči, odcep na desno nas popelje v Kravjo dolino. Pred koncem doline levo, v melišča pod Rjavino, kjer ležijo ostanki letala. Po meliščih je še kar nekaj snega.
V desnem melišču do skal in desno proti Temenu (zahtevno). Na Teme je potem le še sprehod po travi.
Teme je le nekakšen podaljšek Rjavine. Južne stene navpično padajo v dolino Krme, občutek imaš, da si kot kralj nad dolino 8).
Na Rjavino sedaj ni nobenih težav več. Lahko izbiramo skalnato ali travnato varianto. Pot je jasna - samo naravnost navzgor.
Spominjam se še mojega prvega pristopa na Rjavino iz Pekla. Vzpon je poln železja, ki nam lajša delo. S Temena pa kar nekako nimamo občutka, da smo prišli na tako mogočno goro, saj je pot res lahka.
Na vrhu sem takoj "preveril" vpise v knjigi in našel Harija in druščino .
Na povratku proti Temenu me ja zamikala Luknja peč. (Opis v zadnjem Planinskem vestniku). Spustil sem se v žleb kjer naj bi bil uvod v brezpotno avanturo (približno 100 višinskih metrov nad Temenom). Očitno variante spusta najde vsak po svoje. Možici so vidni na večih mestih. Po spustu se zaveš, da si v divjem, samotnem svetu. Povratek nazaj je kar siten, Luknja peč pa še presneto daleč :? . Sprva prečimo nekaj strmih snežišč. Ponekod se pokaže tudi potka, možicev pa je kar precej. Pazljivo na koncu, ko že zagledamo sedlo pod Rjavino in Luknjo pečjo. Nikar po žlebu navzdol, obvoz je višje levo v skalah. Do sedla je še nekaj ovinkov, ki jih opravimo v spustu.
Na vrh nisem šel, je pa gora videti manj strma, ko si enkrat blizu. Sedaj, ko poznam pot, bo tura na vrh Luknje peči sigurno še prišla na vrsto. Za danes pa je bilo dovolj.
Nazaj po isti poti. Hodil sem 10 ur.
Nekaj fotografij se najde [url=http://petersfoto.s5.net]tukaj[/url]. |
|
|
|