FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Teja: torek, 4. julij 2006, ob 8.39 uri; ogledov: 0

Kaj se tiče Kopinškove poti na Ojstrico, beri moj post,ki pa je subj mnenje. Poti pa ne bi primerjal ( osebno se mi je zdel sestop iz Križa zelo izpostavljen), ker imajo vse svoje posebnosti.lp M2 Podal sem izključno subj. mnenje.
Ne primerjam poti kot takih, primerjam kategorijo težavnosti, kot je to v priročnikih (kot težavnostno podobne jih omenjajo Sidartini priročniki in Ingrid Pilz) in svoje občutke. Oznake težavnosti poti so namreč po mojem mnenju preskope. Oznako "zelo zahtevno" imajo vse tri omenjene (Kopinškova, Kremžarjeva, Križ) pa tudi npr. plezalna na Peco, ki je neprimerno lažja, saj je težavnih delov malo in so vsi zavarovani z jeklenico in klini. Te tri so primerljive po trajanju zahtevnosti - vse tri so dokaj dolge, težavni deli prav tako, vse so dobro zavarovane, a imajo mesta, kjer bi kdo želel kako dodatno varovalo. V tem so primerljive. Seveda pa je težavnost zelo subjektivna - za nekoga so problematične navpičnice, za drugega prečnice, tretjemu predstavljajo nočno moro na videz ne preveč zahtevni, a zelo krušljivi in "naloženi" predeli. V sestopu je tudi po mojem mnenju Križ med omenjenimi zahtevnejši - zgoraj manj varoval, krušljiv. Pri vzponu pa se mi zdi manj strašljiv, ker deluje "zaprto" - ni tako močan občutek prepadnosti. Trudim se pač čim bolje opisati, kar pa ni vedno lahko.

anzze: sobota, 1. julij 2006, ob 18.10 uri

Iz planine podvežak (kamor so krave prignal prejsno sredo) je pot do sedelca se polna curljajoče plazovine, vendar se cepina ne rabi ker je teren tako ali tako zelo polozen. Od sedelca so vrha po vzhodnem grebenu ni nikjer snega, pot odlicno markirana. Vrh je bil bolj kot ne ze zjutraj (ob pol osmih sem bil gor) in tekom dneva v oblačnosti, vendar vse skupaj brez problema. v kocbekovemu domu se nimajo piva, kave, sestavin za enoloncnice, tko da cakajo na helikopter. borovnicke odsvetujem. Pod planino podvežak, kjer je parkirišče ob leseni baraki, se tja dopoldan preseli del krav, ki veselo svigajo med parkiranimi avtomobili, malo polizejo okna, ce se pa nerodno ozrejo nazaj pa z rogovi tut mal pleh poslatajo. mrbit je pameten cim tesneje skupaj parkirat da ne bojo mogle vmes hodt. moj avto bliznjega srecanja ni dozivel, sem pa takoj zjutraj ko sem izstopil iz avta z levo nogo stopil v svez kravjek :) fotke so na netu. lp, anze

ZMP: ponedeljek, 3. julij 2006, ob 9.05 uri

Sredi tedna želim z ženo opravit turo Dom planincev - Koča na Klemenči jami - Ojstrica (čez Klemenčo jamo in Škarje) - nazaj na Škarje - Planjava - Kamniško sedlo - Frischaufov dom - Slap Rinka - Dom planincev. Kakšna je ta pot? Kje vse so prepadni predeli z jeklenicami? Kaj je lepše (oziroma manj prepadno) Ojstrica-Kocbekov dom-Srebrno sedlo-Planjava ali Ojstrica-Škarje-Lučka Brana-Planjava? Ali potrebujem samovarovalni komplet? Kakšna je smer po zavarovani Kopinškovi poti? Hvala vam za nasvete, se bom oddolžil s fotografijami.

Teja: ponedeljek, 3. julij 2006, ob 10.36 uri

Zelo lepi načrti, človeka zamika, da bi se priskledil ... :lol: Dom planincev - Koča na Klemenči jami - Ojstrica (čez Klemenčo jamo in Škarje) - nazaj na Škarje - Planjava - Kamniško sedlo - Frischaufov dom - Slap Rinka - Dom planincev.
Poti na Ojstrico iz doline so dolge in zahtevajo dobro kondicijsko pripravljenost. Tako je tudi z omenjeno. Tehnično ta pot ni preveč zahtevna. Malo je treba poplezati na Škarje (5 min), malce kasneje je dobro zavarovana prečnica, ki popelje na "obraz" Ojstrice. Proti vrhu Ojstrice je malo bolj strmo, a ne zahtevno. Seveda je treba paziti zaradi krušljivosti. Podobno je potem s Škarij na Planjavo - ko dobiš višino nad Škarjami, ni več hujših vzponov - nekako prečiš masiv Planjave - krasni razgledi - a pot ni ravna, vseskozi je speljana gor-dol, tako, da se privlečeš pod vrh Planjave že kar utrujen. Zadnji (lahek) vzpon (10 min) na vrh Planjave gre pri nekaterih le še na trmo. :D Spust na Kamniško sedlo je podoben kot pot do Planjave, dobro zavarovano, nikjer večjih težav (ponekod grušč!). S K. sedla do Okrešlja zelo dobro zavarovana pot, jeklenica v vseh strmih odsekih. Opomba: če sta vajena hoditi po zavarovanih poteh, vama ta ne bi smela povzročati težav. Prav prepadno se meni ne zdi nikjer (na poti mislim). Je pa zelo dolga, izpostavljena soncu. Kaj je lepše (oziroma manj prepadno) Ojstrica-Kocbekov dom-Srebrno sedlo-Planjava ali Ojstrica-Škarje-Lučka Brana-Planjava?
Lepota je subjektivna, zanimivi sta obe, prepadna nobena. Èe gresta mimo Kocbekovega doma, se izogneta malo izpostavljeni, a kratki prečnici (5 min) z Ojstrice proti Škarjam (zavarovano!). A ob tem izgubita kar nekaj višine, ki jo morata potem nadoknaditi pri vzponu na Srebrno sedlo oz. od tam na Planjavo. Torej je ta napornejša. Samovarovalni komplet je na teh poteh čisto odveč - varovala, kjer so potrebna, so pogosto klini, kjer se ne da varno samovarovati. Bi pa prišel prav na Kopinškovi Kakšna je smer po zavarovani Kopinškovi poti?
Ta je precej zahtevnejša od ostalih omenjenih. Je sicer dobro zavarovana (jeklenice, klini), razen čisto zgoraj, kjer je malo lažje plezarije. Je nekaj izpostavljenih predelov, navpičnic (po skobah in klinih, ob jeklenici, strmih pogledov dol. Pot spada med najzahtevnejše v Kamniško-Savinjskih Alpah, težavnost je po moje primerljiva s Kremžarjevo na Kočno in s severno na Križ (Kor. Rinko). Je pa verjetno lažja od poti čez Dolgi hrbet in na Mrzlo goro. Ker je dobro zavarovana, bodo tisti, ki so vajeni strmih pogledov, zelo uživali. V tem času pa je pod vrhom Ojstrice, na severni strani plato, kjer je zdaj še verjetno nevarno snežišče. Prečenje tega (morebitnega) snežišča brez zimske opreme odsvetujem! O stanju poti in morebitnem snegu na poti so bili doslej vedno dobro obveščeni v koči na Klemenči jami. Vprašaj kar tam!

ZMP: ponedeljek, 3. julij 2006, ob 14.17 uri

NAJLEPŠA HVALA!!! za res lep opis. To pot bom sigurno naredil, če ne sedaj, pa v bližnji prihodnosti. Sem si sprintal za na pot. Hvala še enkrat, se oddolžim s slikami.

Martin2: ponedeljek, 3. julij 2006, ob 16.02 uri

Citiram: Kakšna je smer po zavarovani Kopinškovi poti? Ta je precej zahtevnejša od ostalih omenjenih. Je sicer dobro zavarovana (jeklenice, klini), razen čisto zgoraj, kjer je malo lažje plezarije. Je nekaj izpostavljenih predelov, navpičnic (po skobah in klinih, ob jeklenici, strmih pogledov dol. Pot spada med najzahtevnejše v Kamniško-Savinjskih Alpah, težavnost je po moje primerljiva s Kremžarjevo na Kočno in s severno na Križ (Kor. Rinko). Je pa verjetno lažja od poti čez Dolgi hrbet in na Mrzlo goro. Ker je dobro zavarovana, bodo tisti, ki so vajeni strmih pogledov, zelo uživali. V tem času pa je pod vrhom Ojstrice, na severni strani plato, kjer je zdaj še verjetno nevarno snežišče. Prečenje tega (morebitnega) snežišča brez zimske opreme odsvetujem! O stanju poti in morebitnem snegu na poti so bili doslej vedno dobro obveščeni v koči na Klemenči jami. Vprašaj kar tam! Za pot ko vpr. čez Škarje na Ojstrico, se malce vleče od začetka, tam do ostenja Škarij. Potem pa kar pogumno naprej. Kaj se tiče Kopinškove poti na Ojstrico, beri moj post,ki pa je subj mnenje. Poti pa ne bi primerjal ( osebno se mi je zdel sestop iz Križa zelo izpostavljen), ker imajo vse svoje posebnosti.lp M2 Podal sem izključno subj. mnenje.

Teja: torek, 4. julij 2006, ob 8.39 uri

Kaj se tiče Kopinškove poti na Ojstrico, beri moj post,ki pa je subj mnenje. Poti pa ne bi primerjal ( osebno se mi je zdel sestop iz Križa zelo izpostavljen), ker imajo vse svoje posebnosti.lp M2 Podal sem izključno subj. mnenje.
Ne primerjam poti kot takih, primerjam kategorijo težavnosti, kot je to v priročnikih (kot težavnostno podobne jih omenjajo Sidartini priročniki in Ingrid Pilz) in svoje občutke. Oznake težavnosti poti so namreč po mojem mnenju preskope. Oznako "zelo zahtevno" imajo vse tri omenjene (Kopinškova, Kremžarjeva, Križ) pa tudi npr. plezalna na Peco, ki je neprimerno lažja, saj je težavnih delov malo in so vsi zavarovani z jeklenico in klini. Te tri so primerljive po trajanju zahtevnosti - vse tri so dokaj dolge, težavni deli prav tako, vse so dobro zavarovane, a imajo mesta, kjer bi kdo želel kako dodatno varovalo. V tem so primerljive. Seveda pa je težavnost zelo subjektivna - za nekoga so problematične navpičnice, za drugega prečnice, tretjemu predstavljajo nočno moro na videz ne preveč zahtevni, a zelo krušljivi in "naloženi" predeli. V sestopu je tudi po mojem mnenju Križ med omenjenimi zahtevnejši - zgoraj manj varoval, krušljiv. Pri vzponu pa se mi zdi manj strašljiv, ker deluje "zaprto" - ni tako močan občutek prepadnosti. Trudim se pač čim bolje opisati, kar pa ni vedno lahko.

Filip: torek, 4. julij 2006, ob 9.41 uri

moje subj. mnenje pa je, da je teja zelo lepo in objektivno opisala, martinov post mi pa ni jasen. seveda pa je to moje subj. mnenje ... aja, to sem že napisal.

Filip: torek, 4. julij 2006, ob 11.14 uri

Za pot ko vpr. čez Škarje na Ojstrico, se malce vleče od začetka, tam do ostenja Škarij. Potem pa kar pogumno naprej.
Še glede "vlečenja poti" (začetka stavka pa ne štekam). Totalno subjektivna zadeva, ki o neki poti ne pove AMA NIŠTA. Ko sem prvič prisopihal na Klemenčo jamo, sedem zjutraj je bilo na uri in precej let je že tega, so imeli zunaj v lesenem koritu še tekočo vodo, in vanjo se je prišla napajat ... eee, napaka, vanjo si je prišla izmit zaspančke ena mlada mlada čedna luštna. Voda je tekla in stekla je tudi beseda, meni nepoznano okolje je z veseljem razkazala in mi nakazala, kje približno pelje pot čez Škarje in kateri vrh nad nama je Ojstrica. [b:51d8ed8fda]Lepa pot da je[/b:51d8ed8fda], mi je zagotovila, takoj bi šla še enkrat. Pa pojdiva, sem poskusil srečo, mi boš pot kazala ... Takoj bi šla, je še enkrat ponovila, ampak popoldne imam že službo, ne morem. Pot je bila res lepa in nič se mi ni vlekla tam gor med macesni, ki so postajali vse manjši, nato je bila samo še trava in med njo polno rož, najlepša roža tistega dne pa je bila verjetno že v dolini ...

Filip: torek, 4. julij 2006, ob 11.28 uri

Nič, ob oživetih spominih so me še malo zasrbeli prsti. Èe bo kdo rekel, da spamam, pa naj. Torej, bilo je istega dne kot v zgornjem postu, ko sem takoj spodaj na začetku vzpona prehitel tri planinke. Pri koči sem se zadržal le v krajšem razgovoru, omenjenem zgoraj in odhitel čez Škarje na Ojstrico. Dol sem se spustil po Kopinškovi, da sem nato lahko zaokrožil čez Krofičko. Še dobro vem, kako sem se kopal na grebenček, saj nisem našel pravega, delno zavarovanega začetka lovske poti, ki je malo bolj v levo. Do vrha je šlo vse lepo po planu, naprej pa tudi, le vroče je bilo kot v savni. Malo pod vrhom srečam dve od trojice, ki sem jo prehitel zjutraj, eno pa še malo niže. Vroče je bilo tudi njim. Nič jim nisem mogel pomagati glede vročine, zato sem nadaljeval s spustom, se pri koči oddahnil in ohladil ter nato naročil enolončnico. Med jedjo so se prikazale omenjene tri in priznale, da so obupale in se obrnile pod vrhom, prehuda vročina je bila. Pa le kako je meni uspelo priti v istem času še na Ojstrico, ko one niso niti na Krofičko zmogle??? Ja, res sem bil frajer dneva, pravi mačo :D :D

Martin2: torek, 4. julij 2006, ob 14.11 uri

Za pot ko vpr. čez Škarje na Ojstrico, se malce vleče od začetka, tam do ostenja Škarij. Potem pa kar pogumno naprej.
Še glede "vlečenja poti" (začetka stavka pa ne štekam). Totalno subjektivna zadeva, ki o neki poti ne pove AMA NIŠTA. Ko sem prvič prisopihal na Klemenčo jamo, sedem zjutraj je bilo na uri in precej let je že tega, so imeli zunaj v lesenem koritu še tekočo vodo, in vanjo se je prišla napajat ... eee, napaka, vanjo si je prišla izmit zaspančke ena mlada mlada čedna luštna. Voda je tekla in stekla je tudi beseda, meni nepoznano okolje je z veseljem razkazala in mi nakazala, kje približno pelje pot čez Škarje in kateri vrh nad nama je Ojstrica. [b:64b1f6f58a]Lepa pot da je[/b:64b1f6f58a], mi je zagotovila, takoj bi šla še enkrat. Pa pojdiva, sem poskusil srečo, mi boš pot kazala ... Takoj bi šla, je še enkrat ponovila, ampak popoldne imam že službo, ne morem. Pot je bila res lepa in nič se mi ni vlekla tam gor med macesni, ki so postajali vse manjši, nato je bila samo še trava in med njo polno rož, najlepša roža tistega dne pa je bila verjetno že v dolini ...
V pojasnitev, sestop iz Škarij se mi je začel vleči od majhnega sedelca pod Rjavičkim vrhom pa do Klemenče jame. Spet subj. mnenje, ne želim pa polemizirati na tem forumu, ker ni temu namenjen. Pa dost zanimivih vzponov želim.lp M2

BOR_KUM: torek, 4. julij 2006, ob 14.28 uri

Težko je bilo spregledati zgornje prispevke - posebej še, ker tisti konec slabo poznam. Lepo se dopolnjujejo in zares so mi všeč! Ampak, ne morem si kaj ... Tisti, iz katerega je potegnjen spodnji citat, me je najbolj pritegnil! Prosim za nadaljevanje ... Ja, res sem bil frajer dneva, pravi mačo :D :D

Mitja: torek, 4. julij 2006, ob 18.12 uri

Tisti, iz katerega je potegnjen spodnji citat, me je najbolj pritegnil! Prosim za nadaljevanje ... Ja, res sem bil frajer dneva, pravi mačo :D :D

Kolikor poznam Filipa, se je vse skupaj verjetno nadaljevalo v slogu "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan". :lol:

Filip: sreda, 5. julij 2006, ob 8.53 uri

... ne želim pa polemizirati na tem forumu, ker ni temu namenjen
Ena od dveh definicij besede forum po SSKJ: javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu

Filip: sreda, 5. julij 2006, ob 9.14 uri

Težko je bilo spregledati zgornje prispevke - posebej še, ker tisti konec slabo poznam. ... ... ... Prosim za nadaljevanje ...
Verjamem, da boš kaj naredil na tem, da boš bolje spoznal tiste lepe kraje, so vredni obiska. In tudi nadaljevanje obstaja, tam okoli mi je bilo vedno zanimivo in mi je ostalo v spominu. Lahko recimo še povem, da sem v koči na Klemenči jami kupil kartico in jo pisal svoji dragi, v podpis pa dal tudi omenjenim trem planinkam ... Aha, takole ti hodiš sam v hribe!!! No, naslednjič pa sva šla na Ojstrico in Krofičko kar oba, da ne bi bilo kake nepotrebne ljubosumnosti. Na Klemenči jami sva prespala, kolikor se je dalo spati, ker sta oskrbnika pozno v noč tankala rum, ki sta ga sicer imela za pecivo ... saj je verjetno že marsikdo od vas naletel na take situacije, ko niso delali hrupa gostje, temveč osebje. Ojstrica je bila dobro obiskana tisti dan. Kakih dvajset minut pod vrhom sva recimo dohitela štiričlansko družino, ki je le počasi napredovala navzgor. Moški je nekaj godrnjal, češ takole bomo cel dan hodili do vrha, in res je zgledalo tako. Midva jih seveda obvoziva, nakar se nama dekleti kar pridružita in gresta naprej z nama. Moškemu spet ni bilo prav in je vpil za njima, naj počakata, vendar sta odvrnili, da se vidijo na vrhu. In tako sva midva do vrha pripeljala obe punci – mladi sta še bili, verjetno še niti ne najstnici – ampak kar čedni. Vsak eno sva vodila, ampak "moja", starejša, je bila bolj luštna – vsak noht na rokah je imela polakiran z drugačne [size=14:e6d87cdd3b][b:e6d87cdd3b][color=red:e6d87cdd3b]b[/color:e6d87cdd3b][color=green:e6d87cdd3b]a[/color:e6d87cdd3b][color=blue:e6d87cdd3b]r[/color:e6d87cdd3b][color=red:e6d87cdd3b]v[/color:e6d87cdd3b][color=violet:e6d87cdd3b]e[/color:e6d87cdd3b][/b:e6d87cdd3b][/size:e6d87cdd3b] lakom.

Teja: sreda, 5. julij 2006, ob 11.57 uri

Filip je pa pravi magnetek za (pre)mlade punce ... :lol: Jap, simpatična "stara" oskrbnika Èif in Drejc, kar pogrešamo ju, predvsem njuno zelenjavno enolončnico in še kako sprecialiteto, ki smo jo lahko kdaj, ko sta malo preveč vneto preverjala kvaliteto tekočih zalog, kar sami postregli (drugače bi lačni ostali :lol: ). Tudi novi oskrbniki, no, zdaj so gori že par let, so nadvse imenitni, v dobrem smislu kajpak. Imajo prav neverjetno zbirko domačih žganic, kakih 20, pa doma narejenih spominkov, ki jih mlada dva izdelujeta v slabem vremenu, najboljši čaj iz rožic domačega planinskega travnika, ki ga postrežejo z vrčkom medu, da si lahko daš duška z energijo, in fantastične palačinke, h katerim ti prinesejo nič manj kot 6 namazov, med katerimi je 5 doma narejenih džemov - bi si še angelci prstke polizali, če bi jih imeli... Je pa oskrbnik Martin (nam) znan tudi po tem, da včasih kar preveč skrbno opozarja. Nekoč nas je (stalno trojko deklet (ne, F., nismo me obračale!)) pri poizvedovanju o stanju na lovski poti na Krofičko tako prestrašil, kako krušljivo da je, in da jeklenica komajda še sebe drži, roka jo bo pa kuj dol potegnila, pa še ta velike skale zraven, da smo strahoma in tresoče komajda zlezle čez grebenčič na travnato teraso, jeklenice še prav pošlatati nismo upale. Uf, je bilo lepo ... Pa smo spet pri rubriki "še pomnite, tovariši" ... :lol:

BOR_KUM: četrtek, 6. julij 2006, ob 19.57 uri

Verjamem, da boš kaj naredil na tem, da boš bolje spoznal tiste lepe kraje, so vredni obiska
Veš, da bom! Ja, nekaj malega sem že ... Res je lepo. :D Filip je pa pravi magnetek za (pre)mlade punce ... :lol: ... Pa smo spet pri rubriki "še pomnite, tovariši" ... :lol:
Takile "magnetki" so polni zgodbic in tudi zato so mi neznansko všeč ... Rubriko pa, zaradi mene - kar nadaljujte! :lol:

miroB: ponedeljek, 10. julij 2006, ob 14.04 uri

Ta vikend nas je 11 članov PD Mura bilo na Ojstrici. Turo smo začeli pri planini Podvežak. Do Kocbekovega doma smo meli zelo lep sprehod. Ker so se nad ciljem začeli zbirati oblaki smo vzpon preložili na naslednje jutro. Po okrepčilu in krajšem počitku smo se povzpeli na Lučki dedec,večina se je na sredi vzpona obrnila, štirje pa smo šli do vrha; nazaj grede smo hoteli iti še do koroškega vrha, na polovici smo se obrnili in do koče prišli premočeni saj nas je dobila nevihta. Dobro, da je grmelo daleč od nas. Ko smo se posušili in se je pokazalo sonce smo skočili do Vodotočnika, kjer smo si nekateri namočili noge in zmotili svizce. V nedeljo zjutraj smo se povzpeli na Ojstrico, na vrhu smo imeli srečo, ker smo meli lep razgled, dobrih 20 minut po vrnitvi v kočo pa se je ulilo. Po malici smo domov grede hoteli skočiti še na Moličko peč, vendar smo se zaradi možnih neviht premislili in se spustili do izhodišča. Pa še do Murske Sobote je dolga pot in nekateri smo ob 20 uri hoteli biti pred tvjem Treba je tudi pohvalit oskrbnici Kocbekovega doma, saj sta izredno prijazni in polni informacij in nasvetov, še posebej mi je povšeči mlajša iz para, ki skoraj vsak dan gre do vrha.

rogatec: torek, 11. julij 2006, ob 22.34 uri

anzze: koliko se pa vleče tale makedam do Podvežaka? Ga bo moja Talija uspela premagat(makadamsko pot mislim)? In pa seveda: A imajo na Korošici tudi pivo in mineštro že - glede na to, da smo že sredi julija? hvala za odgovore lp. Rogatec

anzze: sreda, 12. julij 2006, ob 7.16 uri

glede makedama ni problema, je OK prevozno seveda vecinoma v drugi, ponekod saltas v prvo, drgac res ni brez problema, sam se kr vlece. glede oskrbe doma pa najboljs da poklices gor, mislim da bi se lohk helikopter do zdaj ze prvleklu tja gor :)

aaandrej: sreda, 12. julij 2006, ob 7.29 uri

S prijateljem sva se zgodaj pripeljala na parkirišče pod planino Podvežak. Po slabih dveh urah sva prišla do "sedelca" nad Kocbekovim domom. Pot do tu je za začetek ture ravno pravšnja. Morda je malo bolj zoprn vzpon takoj nad planino Podvežak in krajše prečenje snega. Iz sedelca sva zavila v desno po Kocbekovi poti na Ojstrico. Pot pripelje na Malo Ostrico (2019m). Na vrhu je zelo simpatičen miniaturni Aljažov stolp. Tu se že prvič vidi Logarska dolina, oz. Robanov kot z vso okolico. Nadaljevala sva proti vrhu Ojstrice. Pot se vztrajno dviga. Opozarjam na previdnost pri sledenju markacij, da ne bo nepotrebnega plezanja po brezpotju. Po uri in pol sva dosegla vrh Ojstrice. Razgledi so bili izredni na vse konce. Slap Rinka, Velika planina ...... Mir je motil vojaški helikopter, ki je ravno v tistem času izvajal učno dejavnost, "primlatil" je čisto blizu, da smo se lahko pozdravili. Pot sva nadaljevala proti Planjavi, kar je bil pa najtežji del tokratne ture. Spustov in vzponov kar ni hotelo biti konec, tudi snega je še kar nekaj, ki sicer ne moti preveč. Ta del poti je rez za dobre in vztrajne. Poleg naporne poti so se nad Planjavo začeli zgrinjati črni oblaki, ki so opozarjali in grozili. No, naju niso zmotili, prikrevsala sva na vrh Planjave ravno okoli poldneva, zamenjala premočene majice, malo popila in odtisnila žig ter jo mahnila proti Kocbekovem domu. Pot navzdol tudi ni od muh, na posameznih mestih je zavarovana z klini in zajlami, povrhu vsega se pa se še precej spusti, tako, da sva navsezadnje pred domom še rinila navzgor. Na poti je še nekaj snega, ki na enem mestu zahteva previdnost. Od Planjave do Kocbekova doma sva potrebovala uro in pol. Pri domu je bila manjša skupina Štajercev, ki so naju malo nasmejali. Oskrbnica pa je povedala, da se pred dobrim mesecem dom skoraj ni videl, zaradi obilice snega, ki ga pa sedaj ni več videti. Pred nama je bil še vzpon na sedelce, ki v normalnih okoliščinah ne bi pomenil nobenega problema, po "šihtu" v nogah pa je problemček vsekakor obstajal, ampak volja naredi svoje in po uri in pol sva bila spet pri avtomobilu, zadovoljna nad uspešno turo. Oblaki so zgolj grozili, vendar jih je močno sonce sproti razganjalo. Dan je bil ravno pravšnji za opisano turo.

aaandrej: sreda, 12. julij 2006, ob 7.34 uri

Makadam do Podvežaka se res zelo vleče (preko 8km), ampak kar gre. Le zgodaj se odpravi na pot. Dom je založen, le telefon pa ne dela, ker ga GSM signal ne doseže. Več inforamacij dobiš na PD Celje.

miroB: sreda, 12. julij 2006, ob 9.56 uri

Telefon dela, sicer ne vsak. Jaz sem smse lahko pošiljal pri klopci nad kočo. Povprašajte oskrbnico, kje točno je signal - samo je pa bolj tak je in ni, moj kolega sploh ni mogel dobiti signala.

anzze: četrtek, 13. julij 2006, ob 7.31 uri

se za vse plezalce kar se tice obmocja okoli kocbekovega doma - kot je znano so tam okoli v razlicnih sektorjih navrtali svedrovce za sportno plezalne smeri. Vodnicek smeri se nahaja v koci - zadnjic ko sem bil gor je odsla sicer edina kopija vodnicka v dolino na fotokopiranje, tako da sedaj z izposojo vodnicka v domu najbrz ni problema. Lepo se zahvaljujem gospe Mojci iz doma, ki mi je kopijo vodnicka poslala na dom. anze

jf: torek, 18. julij 2006, ob 13.34 uri

Citiram: Kakšna je smer po zavarovani Kopinškovi poti? Ta je precej zahtevnejša od ostalih omenjenih. Je sicer dobro zavarovana (jeklenice, klini), razen čisto zgoraj, kjer je malo lažje plezarije. Je nekaj izpostavljenih predelov, navpičnic (po skobah in klinih, ob jeklenici, strmih pogledov dol. Pot spada med najzahtevnejše v Kamniško-Savinjskih Alpah, težavnost je po moje primerljiva s Kremžarjevo na Kočno in s severno na Križ (Kor. Rinko). Je pa verjetno lažja od poti čez Dolgi hrbet in na Mrzlo goro. Ker je dobro zavarovana, bodo tisti, ki so vajeni strmih pogledov, zelo uživali. V tem času pa je pod vrhom Ojstrice, na severni strani plato, kjer je zdaj še verjetno nevarno snežišče. Prečenje tega (morebitnega) snežišča brez zimske opreme odsvetujem! O stanju poti in morebitnem snegu na poti so bili doslej vedno dobro obveščeni v koči na Klemenči jami. Vprašaj kar tam! Za pot ko vpr. čez Škarje na Ojstrico, se malce vleče od začetka, tam do ostenja Škarij. Potem pa kar pogumno naprej. Kaj se tiče Kopinškove poti na Ojstrico, beri moj post,ki pa je subj mnenje. Poti pa ne bi primerjal ( osebno se mi je zdel sestop iz Križa zelo izpostavljen), ker imajo vse svoje posebnosti.lp M2 Podal sem izključno subj. mnenje.
Še nekaj svežih informacij... Zimske opreme za Kopinškovo v bistvu ne rabiš. Na omenjeni prečnici je še ca. 5 m snega, ki pa niti ni preveč strm in je dovolj mehek. Rabiš predvsem mirno glavo in previden korak, pa si hitro čez. Sicer pa ga kmalu ne bo več... Kar se tiče zahtevnosti poti, lahko mirno rečem, da imam občutek, da jo je S. Mašera v svojem vodniku precenil. Smer ima eno samo težko mesto - ozek in navpičen kamin, ki je sicer perfektno zavarovan, ampak se lahko v njem kar grdo zagozdiš z rucakom, sicer pa je v glavnem lahka, poleg tega zavarovana le še tu in tam in nikjer ni preveč težko. Treba je pač met nekaj osnovnih sposobnosti lažjega plezanja, bit dovolj miren pred višino (ja, greben je zračen... pa se hitro konča), in se ne preveč bat šodra - tega je kar precej - čeprav ne tolk kot na sestopu čez Škarje. Kar se tiče Križa, bi se celo strinjal, da je težji kot Kopinškova, čeprav tu vendarle gre za dejstvo, da sem Kopinškovo naredil takoj na začetku dvodnevne ture in to navzgor, s Križa pa sem drugi dan popoldne, z mislimi že na pivu, sestopal. Ampak vseen se mi zdi, da je Križ kar konstantno težek, medtem ko je Kopinškova večji del dokaj lahka, le kamin ti jo lahko zagode.

voluhar: torek, 18. julij 2006, ob 16.04 uri

16.7.2006 Korošica, Ojstrica in Lučki Dedec iz konca doline Lučke Bele http://picasaweb.google.si/tomaz.sarc/KoroIcaOjstricaLuKiDedec1672006

Žuža: ponedeljek, 24. julij 2006, ob 13.40 uri

V nedeljo, 16. 7. smo šli na Ojstrico iz Robanovega kota. Od Robanove planine (kjer imajo odlične ajdove žgance z ocvirki in kislim mlekom) je pot je malo pred vstopom v steno oz. potočkom presekana s podrtimi drevesi; malo telovadiš pod malo nad debli pa spet prideš na pot. Nato je nadaljevanje OK, kjer se pot približa skali, je kar zagruščeno od padajočega kamenja. Najslabši pa je sicer zavarovan žleb pod Žvižgovcem: že na poti navzgor smo opazili, da je okoli enega klina široka razpoka in je samo vprašanje časa, kdaj bo cela skala zgrmela v dolino, drugi dan, ko smo sestopali, pa smo opazili, da je vmes bil očitno manjši podor in se je za prvi klin (gledano od zgoraj navzdol) zagozdila večja skala, tako da je bil "neuporaben", cel žleb je bil močno zagruščen, težko je bilo najti varne stope, en klin pa se je majal. Tako da je treba tu zelo previdno, čelada obvezna. Od Moličke peči smo nadaljevali na vrh Ojstrice po stari Kocbekovi poti (najprej zelo obledele markacije, nato možici). Ali kdo ve, zakaj je pot opuščena oz. vsaj tako zgleda? Prespali smo na Korošici (edini gostje), drugi dan pa uživaška tura po bližnjih hribčkih: Lučki Dedec, Vodotočnik, Deska, Tolsti vrh ... Sestop enak. Ena najlepših tur. LP Suzana :D

CarpeDiem: ponedeljek, 24. julij 2006, ob 23.08 uri

Glede na to da sem Ojstrico že osvojil z 2eh smeri, se mi je precej bolj vtisnila v spomin Kopinškova kot pa od Kranjskega Raka, al Podvolovljeka, al kjer kol se že štarta, je pa res da je bolj primerna za tiste, ki se ne bojijo višine in je zelo razgledna! :P

Joži: sobota, 5. avgust 2006, ob 14.15 uri

js bi pa uprašu kaka se vam zdi pot podvolovje-ojstrica-škarje-planjava-kamniško sedlo-brana-turska gora-skuta-okrešel(skozi tuški žleb)-log. dolina..... če bi lahko mal povedal kak je kej zavarovana pot na posameznih odsekih...prespau bi pa na kamniškem sedlu(al imate kako boljšo zamisel).... pa tudi katere poti bi bile najlepše.....

Žuža: sreda, 23. avgust 2006, ob 11.20 uri

Dodajam slikovne trenutke z julijske ture, tj. iz Robanovega kota na Ojstrico. http://www.moj-album.com/album/4593924/ LP

Tinkara: nedelja, 27. avgust 2006, ob 21.15 uri

Æez vikend sem se imela namen povzpeti mimo Klemenče jame in preko Škarij na Ojstrico in nazaj dol. Par ljudi mi je solo pot izrecno odsvetovalo, glede na to, da nisem ravno hribovski maček, ker "je precej krušljivo in kaj če se ti kaj zgodi pa obstaneš tam gor sama". Glede na to, da nimam družbe za potepanje po gorah, pa res ne mislim do smrti ostati "na tleh", no. Kaj menite, je pot na Ojstrico z zadostno mero previdnosti primerna tudi za manj izkušene samske planinke? Seveda imam tudi čelado in samovarovalno opremo.

kindir: nedelja, 27. avgust 2006, ob 23.27 uri

Menim da pot na Ojstricu preko Skarja nije zelo zahtevna i da uz standardne mjere previdnosti ne bi trebalo biti problemov i za manj iskusene planince. Koliko se spomnim, krusljivo je oko samog Skarja, i to na relativno kratkom dijelu. Nakon Skarja ima nesto klinova i jeklenic, ne puno. U svakom slucaju je bolje ne ici sam, ali ako je prasanje: "ici sam ili uopce ne ici", na takve ture ja obicno idem. Celada preporucljiva, samovarovalni komplet meni ni bil potreban. LP, kindir

Filip: ponedeljek, 28. avgust 2006, ob 7.44 uri

Se strinjam s predhodnikom, da dostop na Ojstrico čez Škarje sploh ni problematičen za korajžne samohodce in seveda samohodke. Niti osebne varovalne opreme ni vredno vlačiti s seboj, saj ne hodiš pod nobenimi previsi, čez katere bi lahko kaj priletelo, in zajl je premalo, da bi bilo vredno oblačiti si plezalni pas zaradi samovarovalnega kompleta. Samo smejal se ti bi kdo. Drugačna zgodba pa je Kopinškova pot, kjer brez čelade ni priporočljivo, komplet ti pa tudi zna priti prav predvsem v srednjem delu (če že zaradi drugega ne, da ga preizkusiš in se ga navadiš, ko imaš ravno novega :P ). Kopinškovo omenjam zato, ker zna biti malo dolgočasno hoditi po isti poti gor in dol, pa čeprav je lepa. Pred leti sem zato šel na Klemenčo jamo po "položni" poti, skozi tunelček, nato na Ojstrico čez Škarje, sestopil po Kopinškovi, nato po večinoma brezpotju na Krofičko, sestop na Klemenčo in spust v dolino do Doma planincev. Za tistih par km do avta niže spodaj sem hitro našel prevoz. Vključno z vožnjo od doma in domov vse v enem dnevu.

Tinkara: nedelja, 3. september 2006, ob 22.01 uri

Drugačna zgodba pa je Kopinškova pot, kjer brez čelade ni priporočljivo, komplet ti pa tudi zna priti prav predvsem v srednjem delu (če že zaradi drugega ne, da ga preizkusiš in se ga navadiš, ko imaš ravno novega :P ).
Filip, preizkusila sem ga danes na Hanzovi. Bilo je zabavno, šlo je super. Èe je to res ena izmed težjih plezalnih smeri pri nas, se jih pa ne bom prav hudo bala... Sicer pa kaj več o tem podvigu na drugem podforumu, ker se ne spodobi, da bi mešala Kamniške alpe z Mojstrovkami. Pravzaprav grem pa najprej malo počivat, ker sem se ravno vrnila z "odprave".

ZMP: torek, 12. september 2006, ob 12.03 uri

NAJLEPŠA HVALA!!! za res lep opis. To pot bom sigurno naredil, če ne sedaj, pa v bližnji prihodnosti. Sem si sprintal za na pot. Hvala še enkrat, se oddolžim s slikami.
Evo, končno, izlet je bil fantastičen, hvala še enkrat. http://album.email.si/album/11988

Maxsi: četrtek, 3. maj 2007, ob 14.50 uri

Včeraj sem se v rahlo oblačnem vremenu podal iz Kamniške Bistrice proti Korošici. Zame je bil to prvi izlet v to smer, kljub temu, da sem reden obiskovalec Kamniško Savinjskih hribov. Običajno je moje izhodišče Kokrško ali Kamniško sedlo, potem pa je vse odvisno od volje in moči... Lahko rečem, da sem bil navdušen nad potjo proti Korošici, izjemno zanimiva, ne glede na to, da kar nekaj časa prehodiš obkrožen z drevesi, šele na Presedlaju se pot nekoliko odpre, vendar si ves čas okupiran z borovci in ne malokrat se skoraj plaziš pod njimi. No, končno pa se na 1800nm pogled odpre, Korošica v snegu, pogled na Ojstrico pa je zastrt z meglo. Peščica planincev se pravkar vrača s Korošice, ki je bil kot kaže njihov cilj. Gospodarica doma se pripravlja na sezono, predvidena je tudi obnova že precej dotrajanega doma. Počasi se razkadi meglica in ker je moči še dovolj se odpravim proti Ojstrici. Pot je lepa, nekaj manjših snežnih krpic mi ne dela večjih težav, saj je sneg mehak a se kljub temu ne vdira pregloboko. Edino malo bolj kritično je zadnje snežišče pod vrhom, pa še to samo zato ker je bolj strmo, precej slabe so tudi markacije, tako da je treba natančno preučiti kam in kako. Kljub temu, da sem imel v nahrbtniku dereze, je bil korak v snegu tudi brez njih zanesljiv. Na vrhu Ojstrice je še kar nekaj snega, vpisna knjiga je razmočena, tako da vpis ni mogoč. Sestopil sem na vzhodno stran, malenkostno zgrešil pot, predvsem je problem zaradi snežišč in že zabrisanih markacij, vendar brez večjih težav prispel do Korošice, kjer sem prečil po snežišču in nadaljeval v dolino. V primeru nizkih temperatur verjetno ni možen pristop brez derez in cepina!

mosovnik: nedelja, 26. avgust 2007, ob 21.06 uri

Nedelja 26.08.2007 Nič posebnega. O tej gori je bilo povedano že vse. Po mesecu in nekaj, neprostovoljnega počitka, sva opravila to pot in neaktivnost se je poznala. Vendar je šlo vse kot je treba in ob prekrasnem vremenu sva srečevala mnoge, ki so takšen dan izkoristili za prijetnosti v gorah. Na povratku čez Škarje sva se povzpela še na Rjavički vrh in s tem sem izpolnil obljubo, ki sem jo pri zadnjem potepanju tam okoli dal samemu sebi, da naslednjič pa zagotovo, prmej.... In sva! Namreč vedno sem (sva,smo) hiteli po stezi v dolino in nikoli si nisem odščipnil tistih par minut za vzponček do skalce na vrhu. Tokrat je uspelo in obljuba izpolnjena. Na Klemenči jami nepopisna gneča in samo "rogača" sem "stisnil" in odbrzela sva v dolino. Ja pa še to. Kar takšna potna sva sedla v avto, odbrzela po dolini navzgor in na krožišču zastala toliko, da sva se pošteno "okopala", preoblekla in življenje je takoj dobilo............oh saj veste. Lepo se imejte in srečno. Nekaj vtisov pa [url=http://www.moj-album.com/uredi/mosovnik/9106672/] tukaj ![/url]

bmatjaz: ponedeljek, 27. avgust 2007, ob 9.21 uri

Zdravo ! Tudi midva sva s punco sva v Nedeljo 26.08.02007 stopila na vrh Ojstrice iz planine Podvežak za prvič. Danes pa malo preglejujem teme (v službi, psst) pa najdem temo Ojstrica, pod nik mosovnik si ogledam slike in ugotovim da sem vas videl na vrhu, nekaj ste poskušali fotografirati štempelj, če se ne motim. Èe se še nama pot kdaj prekriža, vas pocukam za rokav, da kakšno rečemo in "zavijeva kakšne roge" ! :D Lep pozdrav !

mosovnik: ponedeljek, 27. avgust 2007, ob 9.37 uri

Èe se še nama pot kdaj prekriža, vas pocukam za rokav, da kakšno rečemo in "zavijeva kakšne roge" !
Tisti, ki je slikal štempelj je moj sin. Sicer pa, ker sva iz istega kraja, bi se res lahko spoznala.

andymann: torek, 28. avgust 2007, ob 0.04 uri

Včeraj, v ponedeljek, je bila skrinjica z vpisno knjigo prazna. Suha blazinica je še tam, vpisne knjige pa ni. Kva je zdej PD Celje, boste kej zrihtal? :evil:

mosovnik: torek, 28. avgust 2007, ob 13.20 uri

Tudi v nedeljo, nisem zasledil knjige, vsaj ob 11h, ko sva bila na vrhu, ne.

marfi: torek, 28. avgust 2007, ob 13.42 uri

Očitno bo treba poleg blazinic še knjige nositi s sabo.

jurs: sobota, 14. november 2009, ob 11.56 uri

A je mogoče kdo bil te dni na omenjeni gori? Namreč jutri se odpravljam na to pot in bo vsaka info. zelo dobrodošla :) Hvala vnaprej za vse info. Lp, Jure

Trobec: četrtek, 20. maj 2010, ob 16.46 uri

Mene pa zanima kakšne so trenutno razmere, koliko je še kej snega na poti iz Robanovega kota proti Kocbekovemu doma...proti vrhu mi je povsem jasno, da je še sneg ;) Hvala za info

trust: četrtek, 20. maj 2010, ob 22.12 uri

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=3&id=576

geppo: ponedeljek, 24. maj 2010, ob 8.35 uri

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=3&id=2573 Lp

Gorazd Bokšan: ponedeljek, 24. maj 2010, ob 14.41 uri

Včeraj iz Klemeče jame proti Škrbini nad 1700 m je še južen sneg, ki se predira. Iz Robanovega kota je bilo videti kopno proti Molički vendar je v grapah sneg. Svetujem da še malo počakaš, ker se proži sneg, v soboto se je sprožila večja količina snega na pot z jame (melišče desno od bivaka) proti Škarjam.

Irena: ponedeljek, 7. junij 2010, ob 10.03 uri

Včeraj iz Kam. Bistrice čez Najnar štant, Petkove njive, Korošico na vrh. Na Petkovih njivah sem pri prečenju snega skoraj pohodila modrasa, ki je sicer besno sikal, a mu sonce na mojo srečo še ni dovolj pognalo krvi po žilah. Snega na celi poti do vrha skoraj več ni, oziroma ni moteč. Nadaljevati sva nameravala po grebenu proti Planjavi, a je bilo malo preveč strmega mokrega snega in sva se po njem raje podričala do spodnje poti s Korošice na Srebrno sedlo, ki je v glavnem kopna, pa tudi svizci so že pokukali na svetlo. Spust v Repov kot je bil kar malo adrenalinski, saj je po grapah in nekaterh platkah še vedno veliko mokrega snega. Dolg krog sva zaključila v Kam. Bistrici. Lepa hvala planincema , ki sta nama prihranila cestni marš do izhodišča :P .

MBrando: ponedeljek, 7. junij 2010, ob 11.02 uri

Za vikend v hribih. V soboto od Doma planincev, Klemenče, po Kopinškovi na Ojstrico. Lepa in pikantna tura. Pot sekajo snežišča, tako da marsikje greš kar direktno po brezpotju naravnost gor, marsikje pikaš cepin in zabijas čevlje, na vršni glavi (S stran) pa je, tam kjer se večina plezalnih smeri zaključi in poleti pretečeš celotno dolžino stene v 3min, nekje 200m snežišče mokrega snega, kjer so nama s prijateljem prišle prav dereze in cepin. Bila sva prva po dolgem času, saj ni bilo niti ene stopinje (ne gamsove, ne človeške), na vrhu naju je pričakala taka lepa Andska opast, na drugi strani pa ne duha ne sluha o snegu :))). Nato pa klasično, spet vse zabasano z meglo in sestop proti KOROŠICI, katero sva bolj tipala kot pa se znala orientirat, saj nama je megla zaprla pogled za 20m naprej. Malo sva zalutala proti Škarjam (ponovno po brezpotju) a takrat se megle za 3min, dvignejo in ugledava po sredi snežišča lepe sledi vrlega planinca, ki je tisti dan edini prišel iz smeri Korošice na Ojstrico. And the rest is history. Drugi da pa proti Kam. sedlu a to je že druga zgodba...

Green: petek, 15. julij 2011, ob 18.39 uri

Kašne so kaj razmere na Kopinškovi poti na Ojstrico(iz Logarske doline) je še kaj snežnih zaplat?

geppo: petek, 15. julij 2011, ob 21.32 uri

Posebnih problemov na tej poti ni! Na običajnem mestu je bila še pred tednom zaplata snega, ampak so jo brez zimske opreme prehodili.

Green: petek, 15. julij 2011, ob 23.39 uri

Hvala za info!