FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

BOR_KUM: četrtek, 6. julij 2006, ob 19.38 uri; ogledov: 3

02.07.2006 [b:dfa54f01df]Ne gre za veliko, visokogorsko turo. Gre za turo za sladokusce. Malce nore! [/b:dfa54f01df] :oops: Že več let sem razmišljal o tem, da bi enkrat vendarle šla iz Lepene do Krnskih jezer po starih stezah domačinov. Iskal sem pristop, ki ni nikjer opisan, vendar pa je vrisan na natančnejših kartah in se po možnosti nekje v "višjih nadstropjih" priključi kakšni bolj znani mulatjeri. Vsemu temu je ustrezala stezica (celo več jih je), ki se iz Lepene strmo povzpne levo na greben. Grebensko verigo, ki začne J nad vasjo Soča, sestavljajo: Èrni vrh (1544), Predel (1282, sedlo),Vovenk (1515), Kaluder (1980), Èrna prst (1955), Velika Baba (2016), Velika Montura (1958). Usmerjena je SZ - JV - J, prav tako dolini, ki ju loči: Vrsnik z Vrsnico (na SV strani) in Lepena z Lepenico (na JZ strani). [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]Omenjena stezica iz Lepene (začnemo 1,5 km pred Domom dr. K. Juga) spleza na sedlo Predel, se med Vovenkom in Kaludrom (kmalu za prvim) priključi mulatjeri, ki sem pripelje s planin Za Skalo in Za Èrnim vrhom, nadaljuje prek izpostavljenih razglednih pobočij nad Lepeno ter se nazadnje spusti do Krnskih jezer. [/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] V poznem nedeljskem jutru sva se z Vršiča, kjer naju vedno prijazno prenočijo v Tičarjevem domu, zapeljala v Trento, pa naprej navzdol mimo vasi Soča in zavila v dolino Lepenice. Vedno znova mi je nekoliko nerodno, kadar ob nedeljskih jutrih motim mir domačinom in jih nadlegujem z vprašanji, ki jih običajno spravljajo v začudenje in včasih v zadrego … In vedno sem prijetno presenečen nad prijaznostjo odziva. Tudi tokrat ni bilo drugače! :D Prvič sva se ustavila pri značilnih velikih cestnih serpentinah (po prevoženih približno 4 km od odcepa v dolino) – tam naj bi se začela ena od možnih stezic (na spcialki najboljša!?). Prijazna domačina (ne živita v dolini), ki sem prihajata le občasno, sta si dala nekaj opraviti na travniku pod hiškami … Gospod mi je z veseljem opisal možne prehode navzgor, se zazrl v svoje pastirske spomine (težke, a vendar srečne) in me nazadnje opozoril, da se je bolje odpeljati nekoliko naprej in vprašati edinega pravega domačina (ki tu še živi) za stezo, ki je na kartah sicer ni, je pa dobro hodna ter je ob dobrih navodilih ni pretežko najti in ji slediti. Ni kaj, če že sprašujem, potem se nasvetov držim! Seveda, s kančkom rezerve in previdnosti. Ampak tokrat, tokrat sva imela še posebno srečo. Parkirala sva torej slabih 500m naprej (1.5 km pred Domom dr. K. Juga) – poslopja kmetije Robelj so dobrih 100m s ceste. Èvrst in prijeten gospodar, h kateremu sva bila usmerjena, je sicer močno dvomil v najine brezpotniške sposobnosti, ampak vse kar je povedal, je bilo trdno na mestu in je držalo kot pribito. Prijazno naju je povabil na jutranje pivo, kar sva seveda morala zavrniti, pa čeprav je morda izpadlo nevljudno. Potem je omenjal gorsko reševalno službo, ki da jo je treba včasih klicati … Pa še vetrolom, ki je pustošil po grebenu, je grozeče izpostavil. Vse verjetno z dobrim namenom in upanjem, da naju zadrži na varnih poteh, najbolje kar v dolini!? Ko le ni nič kazalo, da bi odnehala, je obupal nad najino trmoglavostjo in odlično opisal smer gibanja in pomembne orientacijske točke, ter celo za 20 minut izključil električnega pastirja! Hvaležna sva mu za vse in se mu tule javno zahvaljujeva! Predstavili se nismo, mislim pa, da je zgornji »sosed« omenjal ime Cvetko. [b:dfa54f01df]Hvala![/b:dfa54f01df] Da ne bo ostalo samo pri zahvali! Vem, da ponavljalcev ne bo veliko, zato bi tiste redke prosil, da morda, v izogib vsakokratnemu motenju posesti in pasoče se živine, upoštevajo naslednje. [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]Kmetijo (predvsem el. pastirja) se da ob robu neškodljivo zaobiti nekoliko v smeri proti Domu dr. K.J. … Tam zavijte brezpotno navzgor, pravokotno na cesto. Poiščite spodaj omenjeno črno plastično cev. [/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] Torej, midva sva se od kmetije usmerila v smeri V / SV, pravzaprav nama je smer stalno določala [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]črna plastična vodovodna cev[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki iz oddaljene grape vodi vodo na kmetijo k živini. Cevi sva sledila mimo prvih ruševin do njenega konca (grapa, slaboten izvir). Nadaljevala sva v isti smeri naprej, [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]do drugih ruševin[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df]. [i:dfa54f01df]Èlovek ne more verjeti, kakšne zgradbe so ljude gradili sredi ničesar. No, ja, takrat zagotovo ni bilo tako zaraščeno kot danes.[/i:dfa54f01df] Do tu je skoraj kilometer zračne črte. Prave poti ni, težav tudi ne. Mislim, da se tu reče Na robu. Res sva stala na robu – na grebenu. Tu sva nad ruševinami [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]poiskala nadaljevanje stezice[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki naju je usmerila po grebenu navzgor (skoraj severno). Ni ji težko slediti, večinoma sploh ni prestrma, niti zahtevna – zdaj je še omožičena (če je še?). Opozoriti velja le na pokonci postavljen del, ki ga dosežemo više zgoraj. Drsečim težavam v strmem listju se tu (prava) steza ogne v desno. Grebena je konec, svet se izravna, stezica pa prične svojo prečno pot v S/SZ smeri. Prav kmalu doseže [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]sedlo Predel (1282)[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] - označuje ga skala z rdečimi mejnimi oznakami. Midva sva (kar tako, zaradi posebnih razgledov) nadaljevala levo po grebenu, proti Èrnemu vrhu, se vrnila (na Predel) in potem zagrizla JV v greben proti Vovenku. Steza obide vrh Vovenka po desni.Vse je teklo gladko, tudi gozdnemu podrtju (vetrolom) sva se zlahka izognila po levi nad stezo. Približno na višini [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]1525 m[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] naju je razveselila [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]mulatjera[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki sem pripelje s planine Za Èrnim vrhom in se usmeri proti Krnskim jezerom, ki so bila najin naslednji cilj. Od tu dalje se zgrešiti ne da več. Potujeva prečno, še navzgor, čez krasno izpostavljeno in cvetoče pobočje imenovano Dlana. Visoko zgoraj je vrh Kaludra, vrtoglavo spodaj pa Dom dr. K. Juga v Lepeni. Èez dolino se v prvem planu razkazuje Lemež … Tu ni kaj pisati, videti je treba! :D Mestoma razdrta mulatjera se vse bolj obrača proti J, dokler na višini [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]1500m ne izstopi na markirano pot Krnska jezera – Velika Baba.[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] Toliko čmerike na kupu je redko kje videti, da drugega, barvitejšega rastlinstva sploh ne omenjam. Diši, diši, diši, ... Še spust in v 20 minutah sva v koči. [b:dfa54f01df]O mulatjeri - povzetek. [/b:dfa54f01df] Izpostavljenost je občasno velika. Samo eno mesto je zares nevarno – na prepadno strmino je naložen grušč. Pot se v zadnjem delu, pred prihodom na markirano pot (V. Baba – Krnska jezera) izgublja v (pre)bujnem rastlinju. Ponekod so manjše posledice letošnjega snegoloma. Naletela sva na zaplate snega. Največja višina, ki sva jo ta dan dosegla (prav tu, na mulatjeri) je nekoliko pod 1600 metri. [b:dfa54f01df]Èasi.[/b:dfa54f01df] O času hoje nima smisla govoriti, midva sva gor in dol popotovala več kot pol dne, seveda sva morala vse poiskati in tudi sicer prav vse pregledati in prevohati (tudi dobesedno)… Prav vse?! [b:dfa54f01df]Kaj pa dodatne možnosti?[/b:dfa54f01df] Že omenjeni vzpon na Èrni vrh. Skok proti planinam Za Èrnim vrhom in Za Skalo. Pa uporaba zgornje poti, pod grebenom. Pa vzponi na Kaluder, V. Babo, V. Monturo. Našteto je lahko osnova za povsem drugo zgodbo, lahko pa vse stlačite v eno samo – divjo … Srečno pot! :D

BOR_KUM: četrtek, 6. julij 2006, ob 19.38 uri

02.07.2006 [b:dfa54f01df]Ne gre za veliko, visokogorsko turo. Gre za turo za sladokusce. Malce nore! [/b:dfa54f01df] :oops: Že več let sem razmišljal o tem, da bi enkrat vendarle šla iz Lepene do Krnskih jezer po starih stezah domačinov. Iskal sem pristop, ki ni nikjer opisan, vendar pa je vrisan na natančnejših kartah in se po možnosti nekje v "višjih nadstropjih" priključi kakšni bolj znani mulatjeri. Vsemu temu je ustrezala stezica (celo več jih je), ki se iz Lepene strmo povzpne levo na greben. Grebensko verigo, ki začne J nad vasjo Soča, sestavljajo: Èrni vrh (1544), Predel (1282, sedlo),Vovenk (1515), Kaluder (1980), Èrna prst (1955), Velika Baba (2016), Velika Montura (1958). Usmerjena je SZ - JV - J, prav tako dolini, ki ju loči: Vrsnik z Vrsnico (na SV strani) in Lepena z Lepenico (na JZ strani). [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]Omenjena stezica iz Lepene (začnemo 1,5 km pred Domom dr. K. Juga) spleza na sedlo Predel, se med Vovenkom in Kaludrom (kmalu za prvim) priključi mulatjeri, ki sem pripelje s planin Za Skalo in Za Èrnim vrhom, nadaljuje prek izpostavljenih razglednih pobočij nad Lepeno ter se nazadnje spusti do Krnskih jezer. [/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] V poznem nedeljskem jutru sva se z Vršiča, kjer naju vedno prijazno prenočijo v Tičarjevem domu, zapeljala v Trento, pa naprej navzdol mimo vasi Soča in zavila v dolino Lepenice. Vedno znova mi je nekoliko nerodno, kadar ob nedeljskih jutrih motim mir domačinom in jih nadlegujem z vprašanji, ki jih običajno spravljajo v začudenje in včasih v zadrego … In vedno sem prijetno presenečen nad prijaznostjo odziva. Tudi tokrat ni bilo drugače! :D Prvič sva se ustavila pri značilnih velikih cestnih serpentinah (po prevoženih približno 4 km od odcepa v dolino) – tam naj bi se začela ena od možnih stezic (na spcialki najboljša!?). Prijazna domačina (ne živita v dolini), ki sem prihajata le občasno, sta si dala nekaj opraviti na travniku pod hiškami … Gospod mi je z veseljem opisal možne prehode navzgor, se zazrl v svoje pastirske spomine (težke, a vendar srečne) in me nazadnje opozoril, da se je bolje odpeljati nekoliko naprej in vprašati edinega pravega domačina (ki tu še živi) za stezo, ki je na kartah sicer ni, je pa dobro hodna ter je ob dobrih navodilih ni pretežko najti in ji slediti. Ni kaj, če že sprašujem, potem se nasvetov držim! Seveda, s kančkom rezerve in previdnosti. Ampak tokrat, tokrat sva imela še posebno srečo. Parkirala sva torej slabih 500m naprej (1.5 km pred Domom dr. K. Juga) – poslopja kmetije Robelj so dobrih 100m s ceste. Èvrst in prijeten gospodar, h kateremu sva bila usmerjena, je sicer močno dvomil v najine brezpotniške sposobnosti, ampak vse kar je povedal, je bilo trdno na mestu in je držalo kot pribito. Prijazno naju je povabil na jutranje pivo, kar sva seveda morala zavrniti, pa čeprav je morda izpadlo nevljudno. Potem je omenjal gorsko reševalno službo, ki da jo je treba včasih klicati … Pa še vetrolom, ki je pustošil po grebenu, je grozeče izpostavil. Vse verjetno z dobrim namenom in upanjem, da naju zadrži na varnih poteh, najbolje kar v dolini!? Ko le ni nič kazalo, da bi odnehala, je obupal nad najino trmoglavostjo in odlično opisal smer gibanja in pomembne orientacijske točke, ter celo za 20 minut izključil električnega pastirja! Hvaležna sva mu za vse in se mu tule javno zahvaljujeva! Predstavili se nismo, mislim pa, da je zgornji »sosed« omenjal ime Cvetko. [b:dfa54f01df]Hvala![/b:dfa54f01df] Da ne bo ostalo samo pri zahvali! Vem, da ponavljalcev ne bo veliko, zato bi tiste redke prosil, da morda, v izogib vsakokratnemu motenju posesti in pasoče se živine, upoštevajo naslednje. [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]Kmetijo (predvsem el. pastirja) se da ob robu neškodljivo zaobiti nekoliko v smeri proti Domu dr. K.J. … Tam zavijte brezpotno navzgor, pravokotno na cesto. Poiščite spodaj omenjeno črno plastično cev. [/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] Torej, midva sva se od kmetije usmerila v smeri V / SV, pravzaprav nama je smer stalno določala [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]črna plastična vodovodna cev[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki iz oddaljene grape vodi vodo na kmetijo k živini. Cevi sva sledila mimo prvih ruševin do njenega konca (grapa, slaboten izvir). Nadaljevala sva v isti smeri naprej, [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]do drugih ruševin[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df]. [i:dfa54f01df]Èlovek ne more verjeti, kakšne zgradbe so ljude gradili sredi ničesar. No, ja, takrat zagotovo ni bilo tako zaraščeno kot danes.[/i:dfa54f01df] Do tu je skoraj kilometer zračne črte. Prave poti ni, težav tudi ne. Mislim, da se tu reče Na robu. Res sva stala na robu – na grebenu. Tu sva nad ruševinami [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]poiskala nadaljevanje stezice[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki naju je usmerila po grebenu navzgor (skoraj severno). Ni ji težko slediti, večinoma sploh ni prestrma, niti zahtevna – zdaj je še omožičena (če je še?). Opozoriti velja le na pokonci postavljen del, ki ga dosežemo više zgoraj. Drsečim težavam v strmem listju se tu (prava) steza ogne v desno. Grebena je konec, svet se izravna, stezica pa prične svojo prečno pot v S/SZ smeri. Prav kmalu doseže [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]sedlo Predel (1282)[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] - označuje ga skala z rdečimi mejnimi oznakami. Midva sva (kar tako, zaradi posebnih razgledov) nadaljevala levo po grebenu, proti Èrnemu vrhu, se vrnila (na Predel) in potem zagrizla JV v greben proti Vovenku. Steza obide vrh Vovenka po desni.Vse je teklo gladko, tudi gozdnemu podrtju (vetrolom) sva se zlahka izognila po levi nad stezo. Približno na višini [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]1525 m[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] naju je razveselila [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]mulatjera[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df], ki sem pripelje s planine Za Èrnim vrhom in se usmeri proti Krnskim jezerom, ki so bila najin naslednji cilj. Od tu dalje se zgrešiti ne da več. Potujeva prečno, še navzgor, čez krasno izpostavljeno in cvetoče pobočje imenovano Dlana. Visoko zgoraj je vrh Kaludra, vrtoglavo spodaj pa Dom dr. K. Juga v Lepeni. Èez dolino se v prvem planu razkazuje Lemež … Tu ni kaj pisati, videti je treba! :D Mestoma razdrta mulatjera se vse bolj obrača proti J, dokler na višini [i:dfa54f01df][b:dfa54f01df]1500m ne izstopi na markirano pot Krnska jezera – Velika Baba.[/i:dfa54f01df][/b:dfa54f01df] Toliko čmerike na kupu je redko kje videti, da drugega, barvitejšega rastlinstva sploh ne omenjam. Diši, diši, diši, ... Še spust in v 20 minutah sva v koči. [b:dfa54f01df]O mulatjeri - povzetek. [/b:dfa54f01df] Izpostavljenost je občasno velika. Samo eno mesto je zares nevarno – na prepadno strmino je naložen grušč. Pot se v zadnjem delu, pred prihodom na markirano pot (V. Baba – Krnska jezera) izgublja v (pre)bujnem rastlinju. Ponekod so manjše posledice letošnjega snegoloma. Naletela sva na zaplate snega. Največja višina, ki sva jo ta dan dosegla (prav tu, na mulatjeri) je nekoliko pod 1600 metri. [b:dfa54f01df]Èasi.[/b:dfa54f01df] O času hoje nima smisla govoriti, midva sva gor in dol popotovala več kot pol dne, seveda sva morala vse poiskati in tudi sicer prav vse pregledati in prevohati (tudi dobesedno)… Prav vse?! [b:dfa54f01df]Kaj pa dodatne možnosti?[/b:dfa54f01df] Že omenjeni vzpon na Èrni vrh. Skok proti planinam Za Èrnim vrhom in Za Skalo. Pa uporaba zgornje poti, pod grebenom. Pa vzponi na Kaluder, V. Babo, V. Monturo. Našteto je lahko osnova za povsem drugo zgodbo, lahko pa vse stlačite v eno samo – divjo … Srečno pot! :D

marfi: četrtek, 6. julij 2006, ob 20. uri

Fantastično. Dodatne možnosti? Tura z delovnim imenom OKOLI Lepene. ;)

tara: četrtek, 6. julij 2006, ob 20.43 uri

..

spleza: četrtek, 6. julij 2006, ob 21.30 uri

Ne vem, zakaj me vseskozi preganja občutek, da mi bo tako ali tako, na koncu zmanjkalo časa... :oops: :lol: :(

BOR_KUM: sobota, 8. julij 2006, ob 21.06 uri

marfi. Delovni naslov sprejet. Sicer pa vem, da veš, da je tvoje lansko pisanje o tistem koncu imelo zelo spodbuden vpliv name ... :lol: tara. Ja, krasni občutki :!: Taki, kot jih ti letos tako dobro poznaš in pridno v malho nabiraš ... :lol: gorjan. Zna biti, zna biti ... Lahko se pa zgodi tudi povsem obratno ... ... Lahko, prav na koncu, času zmanjka tebe! :lol:

ninstints: petek, 13. oktober 2006, ob 11.21 uri

Moj včerajšnji poskus ponovitve v obratni smeri ... Z Marfijem sva bila od ponedeljka "nastanjena" v bivaku pri Krnskih jezerih, od koder sva obredla Šmohor, Lemež (pravzaprav vojne položaje pod Voglom v grebenu Lemeža), v sredo pa še Peske. Na Peskih sva se v sredo zgodaj popoldan ločila, saj se je marfiju mudilo domov, sam pa sem do 17h še lovil dobro fotografsko svetlobo in nato sestopil do jezera. Mislil sem prespati še eno noč v bivaku in nato zgodaj zjutraj sestopiti po najkrajši poti v Lepeno. No, čakalo me je prijetno presenečenje: v koči so bili dva oskrbika in kuharica (ekipa iz Doma Klementa Juga), saj je bila včeraj pri jezeru najavljena večja skupina SV. Dobil sem večerjo, toplo sobo in jabolčni zavitek za zajtrk, zato sem spremenil načrt in se odločil, da bom kljub zoprno težkemu nahrbtniku opisano pot prehodil v obratni smeri. Do Predela, na katerem sem bil zaradi dolgih poležavanj na razglednih balkonih šele ob 14h, nisem imel nobenih težav, pot je resnično fantastična, razgledov ni mogoče opisati, tudi omenjeno težje mesto z naloženim gruščem pravzaprav ni omembe vredno. Ker natančnega opisa poti s Predela navzdol proti Lepeni nisem imel v spominu, sem poklical Marfija, ki mi je rekel, naj se pod sedlom držim le v levo. Res, takoj pod sedlom na JZ strani sem našel kar lepo lovsko stezo, ki je vodila v levo, tudi obrnjeno listje na njej je pričalo o tem, da je hojena, zato si nisem delal nobenih skrbi. Steza je skoraj vodoravno prečila pobočje v levo več kot pol kilometra in se nato začela spuščati v dolino, dokler ... dokler ni pripeljala do nekega skalnega roglja, od koder se je zdelo, da se spušča levo v zelo strmo grapo. Desno navzdol nadaljevanja ni bilo videti, zato sem se po zelo strmem grušču spustil v grapo in nekaj 10 metrov niže opazil, da steza po polički izstopi na levo na hrbet in nato v naslednjo večjo grapo v levo. Po melišču v njej je bilo videti, da je tudi to shojeno, zato sem se oddrsal (strmo tako zelo, da hoja navzgor po njem skoraj ni mogoča) po njem navzdol, kjer sem pričakoval, da bom spet našel stezo, ko bo izstopila iz grape. Nič ni bilo od tega, široka grapa se je končala s povsem navpičnim skokom (dobesedno zid), katerega dna sploh nisem več videl. Na tej točki, ura je bila 15:30, je nastopil čas za resen premislek, kako naprej. Ali sam, s težkim nahrbtnikom, utrujenimi nogami in bolečim kolenom naprej riniti v neznano po prepadnih strminah in grapah v Lepeno, ali pa se povzpeti nazaj na Predel in sestopiti v Vrsnik. Odločil sem se za drugo in nazaj grede zelo natančno gledal, če sem kje zgrežil kakšen odcep. Ni bilo videti, da bi ga. Do opisanih grap je bila steza kar uhojena, z nje se ni odcepil v Lepeno noben odcep, vsaj jaz ga nisem opazil, pa kar dobro "obvladam" lovske in gamsje steze. Skratka, čakal me je vzpon nazaj na Predel in nato sestop po udobni mulatjeri v Vrsnik, ter nato še nekaj pešačenja po cesti in levem bregu Soče do Lepene in Blaža, kjer je že četrti dan sameval avto. Do njega sem prišel ob 19:15. Od Predela proti jezeru, do priključka na mulatjero, ki pride s Planine za Èrnim vrhom, sem res opazil tudi nekaj možicev.

marfi: petek, 13. oktober 2006, ob 15.25 uri

No, čakalo me je prijetno presenečenje: v koči so bili dva oskrbika in kuharica (ekipa iz Doma Klementa Juga)
Pred domom v Lepeni pa prejšnja oskrbniška ekipa. :D sem poklical Marfija, ki mi je rekel, naj se pod sedlom držim le v levo.
... in tako nekaj 100 metrov, potem pa po grebenčku dol. Hmm, kam sem založil fotografijo, na katero je Boris vrisal pot. :? Na karti iz leta 1980 je "pot" kar solidno vrisana, bomo pa morali v kratkem naravi preveriti, če je res tako.

ninstints: petek, 13. oktober 2006, ob 17.22 uri

BOR_KUM je napisal: Opozoriti velja le na pokonci postavljen del, ki ga dosežemo više zgoraj. Drsečim težavam v strmem listju se tu (prava) steza ogne v desno.
To je bil verjetno ta del. Steza se po zemljevidu 1:10.000 desno lahko ogne le v grape ali na njihov rob. Žal ga nisem imel s seboj, pa tudi želje po kakšnih samotnih avanturah, ki bi se lahko končale z zdrsom ali prisilnim bivakiranjem v tistih strminah, ne.

BOR_KUM: četrtek, 19. oktober 2006, ob 12. uri

Uh, uh, ninstints ... Madonca, mi je žal za tvoje težave! :oops: Jah, izgleda, da so moji možici (sicer karseda majceni in diskretni, a za vajene oči dobro opazni) od Predela navzdol izginili, kajti sicer težav ne bi smel imeti. Na "kritičnem" mestu je bil možic nezgrešljiv! Zdaj pa moje ugibanje. Dve možnosti za izbor napačne smeri od Predela navzdol imam v mislih in spominu. Èe bi me kdo vprašal, bi večjo verjetnost pripisal prvi možnosti. Prva. Po daljšem prečenju v levo (gledano navzdol) se od "prave" steze, ki se usmeri rahlo bolj navzdol (torej rahlo desno), v levo nadaljuje (odcepi) neke vrste stečina (teren je malce bolj nepregleden; tu, "na križišču", sem spet postavil možica v pravi smeri), ki pelje nekam za rob in bi se znala izteči v grapo ... Druga. Nižje. Tu se desno dol odpre res prava strmina - nekak listnat žlebič. Pod njim, na mestu, kjer sem omenil izogib strmini (v desno, gledano navzgor; možic) gre lahka varianta steze skozi nekak grmast prehod in če si spregledal odcep (tudi dol gledano v desno; spet moj možic) ter nadaljeval naravnost, si verjetno kmalu stopil čez rob grebena v grapo ... Še nadaljevanje: v izogib še kakšnim težavam. Globalna orientacija do (od) Predela je težavna, ker je svet poraščen in opornih točk praktično ni. Globalno smer si je možno ogledati z jase pri izhodiščni kmetiji (glej desno navzgor!). V smeri navzgor je pot precej lažje (čeprav ne povsem lahko) sledljiva, tudi brez mojih možicev - le spodaj jo je treba (nujno!) vdeti. Nad drugimi ruševinami se oprime leve strani neke vrste (gozdnatega, relativno širokega) grebena, ki ga nikoli ne preči v desno za rob. V prvem postu (in zgoraj - druga varianta) omenjen izogib v desno je kratek, ostaneš na isti (levi) strani grebena, nekoliko je zaraščen in pot se po slabih 20 višinskih metrih spet nadaljuje v prejšnji smeri. Èe izogib zgrešiš, boš pač nadaljeval naravnost skozi strm, izpostavljen žlebič in zgoraj (spodaj, če dolgrede) spet naletel na stezico. V smeri navzdol jo je zgoraj (na Predelu) lažje vdeti, pa verjetno težje slediti kasneje - resnici na ljubo, možnost težav sem pričakoval od ruševin naprej pa do ceste. Lp, Boris P.s. Nekako se mi zdi, domnevam, da je marfi ta čas našel fotko, ki jo je založil ... :lol: O vrisu te poti na "starih" kartah me je opozorila Tara. Drži. Aja, kaj ko bi vidva, zdaj ko vemo zanj, tisto vajino bredenje malce bolj obelodanila s črnimi črkami in kakšno večbarvno fotko ... 8) :lol:

ninstints: petek, 20. oktober 2006, ob 15.27 uri

Uh, uh, ninstints ... Madonca, mi je žal za tvoje težave! :oops:
Ni treba, ni bilo sile. Tudi pot v Vrsnik mi je bila zanimiva. Pred snegom namreč želim še enkrat hitro skočiti iz doline do tistega "balkona" in v dobri vidljvosti in jutranji svetlobi poslikati hribe na drugi strani doline (od Lemeža do Lipnika), ki jih poznam kot svoj žep. Dostop iz Vrsnika na Predel je prev sprehajalski, le spodaj je malo zmede med množico zapuščenih kmetij. Zdaj vsaj to pot poznam za v bodoče tudi od spodaj gor.

marfi: petek, 20. oktober 2006, ob 20.23 uri

Nekako se mi zdi, domnevam, da je marfi ta čas našel fotko, ki jo je založil ... :lol:
Od kod pa ti vlečeš te podatke? :? O vrisu te poti na "starih" kartah me je opozorila Tara. Drži.
[URL=http://img183.imageshack.us/my.php?image=predelps6.png][img:b4eac98fd6]http://img183.imageshack.us/img183/9550/predelps6.th.png[/img:b4eac98fd6][/URL] Aja, kaj ko bi vidva, zdaj ko vemo zanj, tisto vajino bredenje malce bolj obelodanila s črnimi črkami in kakšno večbarvno fotko ... 8) :lol:
Ninstints bi želel nekaj podobnega v jesenskih barvah. O bredenju pa mogoče kdaj pozneje. [URL=http://img65.imageshack.us/my.php?image=zagreben4arp4.jpg][img:b4eac98fd6]http://img65.imageshack.us/img65/4604/zagreben4arp4.th.jpg[/img:b4eac98fd6][/URL]

BOR_KUM: petek, 20. oktober 2006, ob 22.53 uri

Nekako se mi zdi, domnevam, da je marfi ta čas našel fotko, ki jo je založil ... :lol:
Od kod pa ti vlečeš te podatke? :?
Moji viri so (mojega) zaupanja vredni. :D Ninstints bi želel nekaj podobnega v jesenskih barvah. ... [URL=http://img65.imageshack.us/my.php?image=zagreben4arp4.jpg][img:ef923d6226]http://img65.imageshack.us/img65/4604/zagreben4arp4.th.jpg[/img:ef923d6226][/URL]
Ga zlahka razumem ... 8)

ninstints: petek, 27. oktober 2006, ob 15.31 uri

Ninstints bi želel nekaj podobnega v jesenskih barvah. O bredenju pa mogoče kdaj pozneje. [URL=http://img65.imageshack.us/my.php?image=zagreben4arp4.jpg][img:098f56acba]http://img65.imageshack.us/img65/4604/zagreben4arp4.th.jpg[/img:098f56acba][/URL]
Hmm, vsaj še kilometer po mulatjeri desno bo res tisto idealno "balkonsko" fotografsko stojišče (+ sedišče & ležišče :D )

Marijana & Marko: ponedeljek, 6. november 2006, ob 22.55 uri

Ninstints bi želel nekaj podobnega v jesenskih barvah. O bredenju pa mogoče kdaj pozneje. [URL=http://img65.imageshack.us/my.php?image=zagreben4arp4.jpg][img:f72a2dccd4]http://img65.imageshack.us/img65/4604/zagreben4arp4.th.jpg[/img:f72a2dccd4][/URL]
Hmm, vsaj še kilometer po mulatjeri desno bo res tisto idealno "balkonsko" fotografsko stojišče (+ sedišče & ležišče :D )
Tole sicer ni s tistega "balkona", ampak za silo pa bo, ne? [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/slike/061030_7.html][img:f72a2dccd4]http://www2.arnes.si/~mcuder/slike/061030_7m.jpg[/img:f72a2dccd4][/url] Še tole, kako nizko si prišel pri svojem sestopu s Predela. Morda lahko kaj razjasniva. Spodaj je še ena prečna potka, ki se zatem vzpenja po hrbtu/svetu, ki pada z glavnega grebena nekje med koto 1651 m in razcepom za Planino za Èrnim vrhom.

spleza: ponedeljek, 6. november 2006, ob 23.11 uri

ampak za silo pa bo, ne?
:P.

BOR_KUM: četrtek, 9. november 2006, ob 8.18 uri

Uh, uh, uh ... :oops: Kadar se na osnovi tvojega (=mojega) opisa »izgubijo« trije brezpotno izkušeni forumovci, se pa že velja resno zamisliti. Bo treba najti olajševalne okoliščine. Prva – prvo »izgubljeno« ponavljanje je bilo opravljeno navzdol, ponavljalec na poti brez opisa, v časovni stiski. Druga – »izgubila« sta se M&M, ki se itak rada izgubljata in to včasih naredita namenoma ... 8) Tretja – skoraj si upam trditi, da nihče (razen njiju) ne bi zagrizel direktno v tisto (strašno!) »podkaludersko trentarsko strmino" :!: Èetrta - v tem času so se našli tudi taki, ki so vse opisano brez problemov prehodili. :P Od tu dalje bom spet stopil na tanek led "step by step" opisovanja, pa vendar, "reklama" za pot zna privabiti tudi koga, na katerega prvotno nisem računal. Zato bom ponovil nekaj poudarkov, dodal ključne nadmorske višine, napisal nekaj o ruševinah in prilepil kakšno fotko za občutek. Sicer pa vse, kar sem napisal v originalnem prispevku, drži in zadostuje (si še vedno domišljam :oops: ). [i:cf51b907fb]Nad drugimi ruševinami (940+ m) se smer spremeni, iz prej V/SV v skoraj S. Za zadnjo dolgo škarpo skreneš levo v breg (poišči »Križišče« s fotke; možic). Nadaljevanje stezice poišči nad najvišje ležečo "zgradbo" (možic). Èe je ne najdeš takoj, se višje oprimi širokega grebenčka. Desno za rob ne sili! Grebenček se s strmejšim delom (plezanja ni!) zaključi približno na višini 1170+ m (možic). Tu se svet izravna, stezica pa se usmeri SZ, proti Predelu, ki ga dosežeš v 15 minutah. [b:cf51b907fb]Za pot iz Lepene do Predela, gledano navzgor ali navzdol, velja: nobene zares globoke, prepadne grape ne prekoračiš, širok a zgoraj strm greben te pred prvo grapo take vrste varno povede navzgor oz. navzdol! Pozor. Razmere se spreminjajo, neobljudene gozdne stezice so v jesenskem času težje/težko sledljive (odpadlo listje)! Èe vas ujame mrak bo huda kriza! Računate lahko le na dokaj pogoste majhne možice, ki so se poleg mojih množično naselili ob stezici med drugimi ruševinami in Predelom. [/b:cf51b907fb][/i:cf51b907fb] Nekaj o ruševinah. Prve (spodnje) se raztezajo v območju med 720 in 750 m (tudi neposredno ob črni vodovodni cevi). Vsebujejo nad/pod kolovozne škarpe in ograjene izravnane platoje – osnova za lesene stavbe (?), oboje zgrajeno iz zloženih kamnov. Druge (zgornje), so obsežnejše in opaznejše kot prve, škarpe so pogostejše in večje. Na nekaterih platojih opazimo tudi ostanke ostankov kamnitih hiš. Raztezajo se ob stezici v območju med 880 in 940 m. Pozor! Èe dosežeš tretje ruševine (10 minut za drugimi; gre za eno samo dolgo škarpo tik nad potjo), to pomeni, da si že prekoračil tisto globljo grapo in si na »dobri poti«, da boš moral plezati v zelo strmih travah (=prestrmih!?), podobno kot sta to storila M&M. Toplo priporočam povratek nazaj k drugim ruševinam! Na hitro ujete. [url=http://www.moj-album.com/album/5697657/]Tukaj.[/url] Marijana in Marko. Veseli me, da vama je bil izlet všeč in ob krasno obarvani odkupnini si ne morem kaj: naj vama bo, sprejmem vajino iskreno javno opravičilo! :D Eno skupno večerjo si pa ob priliki seveda lahko vseeno omislimo - to bi znala biti dobra zamenjava za občasna, tradicionalno naključna visokogorska srečanja. 8) Aja, kota 1651 je res zakon! Ima pa še višjo sosedo (1720+ jo bom imenoval), kjer se pogled na »celi svet« še malce razširi. 8) :P Èe ne prej, se vama bom na tisti večerji zahvalil zanj! :D Saj res, vidva sta doma z Gor... Jaz sem pa blizu ... Kdo bo pa plačal? :D Lp, Boris P.s. Macesni tam zgoraj še žarijo. Bolj kot je videti na fotkah … :lol:

marfi: nedelja, 12. november 2006, ob 23.33 uri

Malce čečkam. Naj me kdo popravi, če sem se začečkal. [url=http://xs.to/xs.php?h=xs108&d=06450&f=predel.jpg][img:affa717cde]http://xs108.xs.to/xs108/06450/predel.jpg.xs.jpg[/img:affa717cde][/url]

BOR_KUM: ponedeljek, 13. november 2006, ob 12.26 uri

Popravljati umetnika? Nikakor! :P Tako le potrjujem, da je rdeča črta znotraj okvirov dovoljene umetniške svobode, enako spodnja rumena, moje prefinjeno laično oko pa najbolj prepričata čudovito realistična oblika in obarvanost podlage ... :lol: Naj dodam resen stavek: "Vrisano je dovolj blizu tistemu v naravi :!: " Lp, Boris P.s. Zgoraj vrisana pot se "lahko" izteče čez Vovenk in naprej čez (brezpotni!) greben, proti jugu, na vrh Kaludra, zato dodajam še [url=http://www.moj-album.com/album/5760629/]tole.[/url]

ninstints: sobota, 18. november 2006, ob 15.47 uri

No, naj pristavim še svoj piskrček ... Na marfijevi fotki je pot s Predela na vrhu označena preveč vodoravno, na rob grap pride tam, kjer je naredil na svoji rdeči črti "s". Sam sem končal v grapi precej nižje, tam, kjer se v njej vidi samotna smreka, tam je tudi skrit skok, ki z vrha navzdol tudi slučajno ni prehoden (popolnoma navpičen).

BOR_KUM: sobota, 18. november 2006, ob 17.35 uri

Prav fino, ninstints, da si se oglasil! Bil sem že prepričan, da si "zavil v grapo po črti", ki ti jo je pripisal marfi (seveda s toleranco, definirano z umetniško svobodo ) in se dokaj dobro ujema z mojo zgornjo možno varianto tvojega zapuščanja prave stezice (omenjeno v odgovoru na tvoje prvo javljanje) ... Ker se ravno obetajo taki "mrtvi" dnevi in smo se že vsi oglasili (M&M sta nadaljevala desno navzgor - izven dosega marfijeve fotke), ne vidim nič napačnega v tem, če ugotovimo še potek tvoje smeri. [url=http://www.moj-album.com/slike/1020803/tn3kedjpFnoZoU6v.v.jpg][img:3c6cc2d514]http://www.moj-album.com/slike/1020803/tn3kedjpFnoZoU6v.t.jpg[/img:3c6cc2d514][/url] Modra črta je nekoliko boljši približek realnosti (še zmeraj zelo svoboden), zanima me pa, če je vijolična črta blizu tvoje smeri (smreka je prava?)? Lp, Boris P.s. Mimogrede, kje v Lepeni se reče pri Blažu - tam, kjer te je čakal avto. Me le zanima, koliko je bilo tistega tvojega "nekaj" pešačenja iz Vrsnika sem?

marfi: nedelja, 19. november 2006, ob 22.37 uri

Še jaz si bom s privoščil malce omejene umetniške svobode (in izkoristil nedelovanje Borisove police). [URL=http://img368.imageshack.us/my.php?image=predel1lb3.jpg][img:ad29b31b3f]http://img368.imageshack.us/img368/6065/predel1lb3.th.jpg[/img:ad29b31b3f][/URL] Avto se ponavadi pušča ob cesti nad ali pod edinim mostom na tistem koncu. No, nižje spodaj je novoobnovljeni viseči most, preko katerega gre letos odprta pešpot do doma Klementa Juga. [URL=http://img231.imageshack.us/my.php?image=blazpd4.jpg][img:ad29b31b3f]http://img231.imageshack.us/img231/2784/blazpd4.th.jpg[/img:ad29b31b3f][/URL] Hm, ena zanimiva čistina je tam desno zgoraj. ;) M&M sta nadaljevala desno navzgor - izven dosega marfijeve fotke
Prispevam platno, na umetnika pa počakajmo. [URL=http://img65.imageshack.us/my.php?image=platnoxi4.jpg][img:ad29b31b3f]http://img65.imageshack.us/img65/1705/platnoxi4.th.jpg[/img:ad29b31b3f][/URL]

ninstints: ponedeljek, 20. november 2006, ob 15.46 uri

Še jaz si bom s privoščil malce omejene umetniške svobode (in izkoristil nedelovanje Borisove police). [URL=http://img368.imageshack.us/my.php?image=predel1lb3.jpg][img:8556007c91]http://img368.imageshack.us/img368/6065/predel1lb3.th.jpg[/img:8556007c91][/URL]
Ni čisto tako, pot je pripeljala na nekakšen opdrt skalni rob, od koder se je videlo v dolino, desno dol nisem videl ničesar, zdelo pa se je shojeno v grapo levo za rob. Po njej sem se spustil kakšnih 20-30 metrov, a je bila tako ozka in strma, da sem si želel čimprej spet ven, nižje v njej je po polički na levo vodila shojena steza-stečina, ki je čez hrbet pripeljala v naslednjo, širšo grapo, tisto, ki je na fotki desno. Teren tam okoli sem prelezel vsevprek sem in tja, da bi našel nadaljevanje, pa ni bilo nič od tega. Brrr, kar zmrazi me, ko se spomnim, kam sem se zaplezal. :D

snežka: petek, 10. avgust 2007, ob 0.54 uri

Ja, če bi vse tole prebrala predno sva se dokončno odločila za turo, bi nam bilo verjetno nekoliko lažje, tako pa... Bilo je zanimivo, na momente malo težko vendar pa kljub vsemu zelo lepo! Kot kaže sva šla gor približno po MM-ovi poti le, da sva midva začela na melišču, levo od koče, nazaj pa sva brez kakšnih večjih problemov sledila Borisovi. Na koncu sva se držala kamnitega zidu, ki nas je pripeljal do vikenda v gozdu in čez mostiček na cesto, ki pripelje na asfalt ob dveh vikendih (večji in manjši). Lp pa še slike: http://planine.moj-album.com/album/8868912/

pismo1: petek, 10. avgust 2007, ob 15.51 uri

In snežka, kaj ste motovilili po Lepeni?? Vaša zelena črta gre malce sem in tja. A zelena pomeni pot vrnitve, po zvrnjenem kozarčku :?: Moram pa dodati, da mi je tistih par travnatih slikic par všečnih :D

marfi: petek, 10. avgust 2007, ob 16.59 uri

Upoštevaj, da je prvi del drugega dneva zavit v tančico skrivnosti. :?

BOR_KUM: petek, 10. avgust 2007, ob 17.16 uri

Snežka, še dobro, da nista vsega zgornjega brala pred turo - bi bila zagotovo čisto zmešana. :D Tako vam(a) je pa lepo uspelo narediti precej smosvojih korakov in demantirati moje misli, ko sem lani (nekje zgoraj) suvereno trdil, da sta M&M (skoraj) zagotovo edina, ki si upata zagristi direktno gor v tiste trentsko strme trave. 8) Saj res, zeleno črto je za trenutek zaneslo (na Dlani) gor proti grebenu in razglednim kotam - je to le "naključni zdrs pisala" ali je bil tak namen!? Lp, Boris P.s. Tam, kjer nekaj časa manjkajo fotke, tam je moralo biti tisto "ta hudo", a ne? Vsaj pri meni je običajno tako in s takih mest ponavadi ni fotodokumentacije ... :oops:

snežka: petek, 10. avgust 2007, ob 20.08 uri

Modra pomeni zapis GPS-a gor grede, zelena pa povratek. Tista "vige-vage" v Lepeni je na koncu. GPS je očitno izgubljala povezavo s sateliti pa se mu je malo pomešalo. Ob povratku sva mislila iti po zgornji poti - čez Kaluder. In ker je začetni del poti dobesedno odneslo in nisem vedela kako bo naprej :oops: , sva se vrnila na mulatero v upanju, da se bova povzpela na Kaluder nekoliko pozneje. Sva sicer še enkrat poizkusila a obrnila (to je zapis, ki skrene), ker sem se bala, da bo vse skupaj potem predogo trajalo. Pa malo me je skrbelo kako bova našla pot dol grede, ker tista po kateri sva prišla, bi bila za povratek malo sitna. In tudi zato je bil fotoaparat čez tisti del kar lepo v nahrbtniku. Moja Mici se na svojih 4 tačkah tudi v strmini kar dobro znajde, ampak včasih ji je pa kljub temu treba malo pomagati. Drugače pa zelo lepo! Tudi pl. za črnim vrhom in Kaluder še prideta na vrsto. Lp in še veliko podobnih tur!

BOR_KUM: petek, 10. avgust 2007, ob 23.11 uri

Oo, ooo snežka, sama ušesa so me! Èe prav razumem, kje da sta iskala začetek zgornje mulatjere!? Prav tisti vhodni delček zgornje mulatjere (z markirane poti koča - Baba) midva zadnjič z druge strani (s Kaludra sem) nisva uspela povezati z markacijo. Res je na koncu, nedaleč nad povezavo, izgledalo zaraščeno z rušjem, strmo, podrto in odnešeno. Do kje sta pa vidva uspela priti od spodaj gor? Predvidevam, da sta z markacij skrenila pod Zeleno škrbino, na višini približno 1650 m in vama je ob začetku iskanja do povezave z južnim koncem mulatjere (kjer sva končala midva) manjkalo manj kot 100 višinskih metrov ... Lahko pa, da sem tvojo opombo o zgornji mulatjeri čisto narobe razumel. Mimogrede, tisto "zeleno" skretanje v desno je bilo ali malo prepozno (za pastirski prehod navzgor - stara stezica, pod grebenom še opazna) ali pa prezgodaj za enostaven vzpon na prehodni del grebena okrog tistih že omenjanih razglednih kot.

snežka: nedelja, 12. avgust 2007, ob 0.55 uri

Èisto prav si me razumel. Zgornjo pot sem gledala z Lemeža. In tudi na 25.000-ki (Krnsko pogorje je vrisana). Tisti del grape, ki jo je odnesel potres bi se dalo prečkati čisto po steno. Jaz sem poizkusila zlesti kar en lep kos, ves čas ob robu rušja a sem se tik pod vrhom obrnila zaradi kuže in kar težkega nahrbtnika (V naši ljubi domovini je psom še vedno vstop v koče prepovedan, ne glede na to kako so šolani in vzgojeni, zato spiva zunaj). Ja, da sva prepozno skrenila sva videla šele potem, z mesta do kamor sva prilezla, od tam sva videla tudi pot a sva potem iz previdnosti, nadaljevala kar lepo po mulateri.

BOR_KUM: torek, 15. september 2009, ob 20.17 uri

Spodaj citiran tekst je bil v kontekstu objavljen znotraj teme Gamsov Skret in avtorica prav gotovo ne bo zamerila, če se bom tule skliceval nanj in se še malce sončil v soju slave. Na forumu sem prebrala uvodni stavek: [b:3a02ac58ea]Ne gre za veliko, visokogorsko turo. Gre za turo za sladokusce. Malce nore![/b:3a02ac58ea] To je isto, kot bi rekel: Meta, to moraš poskusit! Ali pa te bo žrlo do konca tvojih dni… Izberi! In jaz nadvse cenim dušni mir. Ob času žarečih macesnov moji prijateljici še posebno širokogrudno odpreta srce in sta pripravljeni na Metine želje. Ko izbereta, kam bi pravzaprav radi, prepustita Meti smer, ki jo potem po možnosti zakomplicira do neprepoznavnosti. K sreči nimata računalnikov in vse, kar sta vedeli o načrtovani poti, je bil zgornji zamaščeni stavek. Ne vesta, kdo je BOR_KUM, niti kdo sta M&M (meni same zanesljive znamke!), a modro in hrabro sta se držali. Nikjer nam ni bilo potrebno zložiti pohodnih palic! Pot je bila povsod in nikjer. Ko je cevi za vodo zmanjkalo, smo kot trije stezosledni kužki vohljale za ruševinami in se odločale več ali manj »na staro mast«, razgled na Zagreben ni dosti koristil, opis oz. prikaz smeri z modro črto smo lovile na »augenmas« - tako, da se izpred skoraj dveh let najbolj spomnim trenutka, ko sem srečna sedla na kamen z vrisanimi razmejitvenimi oznakami na Predelu med Èrnim vrhom in Vovenkom, ki mi je končno povedal, da smo vdele… (nebeški sprehod po najlepši poti do Krnskih jezer). »Pot« do Predela pa en sam napor in dvom. In odgovornost moja, brez dvoma. Na krilih smo nadaljevale do Krnskih, razkošje barv in širni razgledi so hoteli raztrgati prepolna srca. Zato, BOR_KUM, moj hvaležni poklon. In M&M tudi, saj sta z opisom svoje »prestrme=pretežke« trentarske izvedbe opozorila, da nismo zašle v svet, ki ga ne bi več obvladale.
Mirno izjavim, da me izjemno veseli, ker se vam je zgornje godilo. Hkrati pa še nisem povsem razčistil pri sebi, koliko naj me bo sram zaradi mojih (ne)uspešnih poizkusov z vodniško obarvanimi internetnimi prispevki. Vem le to, da so popoln fiasko in kdor se jih poslužuje ima dozo izgubljanja zagotovljeno. :oops: :D [size=9:3a02ac58ea]Èestitk se glede na zgodbe v Koncu skoraj upravičeno drži še nekaj malega moje iskrene fovšije, mar ne?!
Matta, lepo prosim, razjasni mi na katere zgodbe v Koncu cilja tvoja, meni tako všečna, iskrena fovšija?[/size:3a02ac58ea] [size=9:3a02ac58ea]Izven teme. Te dni sem nekje prebral eno do srca segajočo miniaturo. Prosim, pohvali avtorico, ko jo srečaš![/size:3a02ac58ea]

matta: petek, 18. september 2009, ob 21.14 uri

BOR_KUM se boji: [i:19e8fcb4b6]"Hkrati pa še nisem povsem razčistil pri sebi, koliko naj me bo sram zaradi mojih (ne)uspešnih poizkusov z vodniško obarvanimi internetnimi prispevki. Vem le to, da so popoln fiasko in kdor se jih poslužuje ima dozo izgubljanja zagotovljeno. :oops: :D"[/i:19e8fcb4b6] Kakšen sram neki. Ni fiasko, tudi če mora kdo kdaj kje »ponavljati vajo«. Kdor tega ne vzame v zakup, ne sodi na brezpotja. Ponavadi pravzaprav ne gre za čisto brezpotje, četudi so bili glavni delavci rogati. Prav ti pa znajo prizadevni opis speljati v razne dileme in trileme. Saj naj bi pred obiskom teh poti že odložili rumeno rutico, kajne? :lol: Ponos torej! Razen v primeru, če se bojiš, da je samota v tistem delu potem resno ogrožena oz. tamkajšnji domačini ne morejo uživati svojega miru kot si ga zaslužijo. Ja, to je edino, kar nas, zblojene zaljubljence lahko preseneti in smo jezni nase, da se v nepravem trenutku znajdemo na nepravem mestu. :oops: Sicer pa pazimo, da svojo dlako pospravimo za seboj. Èe tega nismo počeli že prej, že kar z rumeno rutico za vratom, je res nevarno podajati se po tvojih sledeh in takim uporabo tvojih napotkov odločno odsvetujem… :lol: :D

BOR_KUM: nedelja, 20. september 2009, ob 0.30 uri

Res je, všeč mi je in srečen sem, če se kdo ravno prav izgubi zaradi mojih tovrstnih opisov in zgoraj sem namigoval na to! :oops: :D Me je pa zmeraj tudi strah. Si ne morem pomagati! Rutke gor ali dol. Zaradi takega strahu sem takrat, po tistem, ko so se "izgubili" ninstints in M&M, še enkrat skočil tja gor, preveril napisano v praksi, namerno počakal sončni zahod gor na grebenu in sestopil v mraku, da bi videl, če orientacijsko znese. Ni bilo dovolj! Potem sem katarzo iskal še v strašansko dolgem in zanimivem zasebnem dopisovanju z enim od obeh M-ov. :oops:

Domen: nedelja, 20. september 2009, ob 7.42 uri

Potem sem katarzo iskal še v strašansko dolgem in zanimivem zasebnem dopisovanju z enim od obeh M-ov. :oops:
Ta zgovornejšim verjetno, ki pa v tem primeru ni enako splošno uveljavljenim normam.... 8) :lol: Sicer pa smo menda imeli že precej obširno debato na podobno temo! Mislim, da se enostavno preveč obremenjuješ s temi "filozofskimi" vpašanji. Za gornike kova M&M je tovrstno tvoje pisanje zagotovo lahko le dobrodošlo in v nobenem primeru ne more biti nevarno, tisti, katerim "ni namenjeno" (oz. naj vsaj ne bi bilo), pa naj ga itak ne bi razumeli oz. razvozlali. No - v bistvu je to moja formula za tovrstne prispevke, ki se je enkrat bolj, drugič pa tudi nekoliko manj držim.... :oops: V končni fazi pa dilema itak pristane le pri 2 alternativah - pisati, ali ne pisati... :idea: Ko to razvozlaš, si zmagal...8) Sedaj pa ven na zrak... :)