FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

brane: sreda, 19. julij 2006, ob 22.02 uri; ogledov: 0

V soboto sva z Tonetom opravila to lahko rečem eno res zahtevnih trentskih brezpotij. Sledila sva "Habjanovemu" opisu, ki je za to turo res natančen.Od Ml. centra sprva ni markacij, oz. so prebarvane :evil: vendar stezi ni težko slediti. Proti travnatemu žlebu se lahko usmerimo lahko že malce pred Prevalo, ki je ta čas še pod ostanki snežnih zaplat.Stezico v travnatemu žlebu zlahka najdemo, višje pa jo zmanjka a orientacija do kotanje Prehodec ni težka, samo naravnost navzgor. Prehod na gruščnato gredino od daleč zgleda težak, a je prav enostaven na koncu trikotnega melišča na levi strani kotanje. V nadaljevanju sledi najtežji in ključni del ture. Sprva lažji prehod v levo ter kmalu nato po že kar strmih travah in skrotju desno navzgor. Trave so vedno strmejše, na srečo pa z manjšo pazljivostjo sledimo nekakšnim utorom oz. sledem v travi ( verjetno le zaide kakšen lovec in planinec kdaj sem gor) Sledi vrhunec prehod čez ti. Zajčjo polico to je poševen pomik ponovno v levo navzgor čez krajši skalnat prag ( dobri stopi ) ter nato še nekaj metrov po izjemno izpostavljenih travah kjer si prav nobene napake ne smemo privoščiti. Naenkrat se pojavi olajšanje v skalnati kotanji, iz katere se nato po levi strani v lažjem plezanju ( morda tja in sem zadeva pokuka proti enki) počasi pride do vrha Visokega Pelca ( iz kotanje še kar dobre pol ure ).Razgledi proti grebenu Pelca nad Klonicami enkratni in res se naužijemo prave trentske divjine.Sestop malce proti levi navzdol ter še lahek vzpon ponovno po travah na Srednji Pelc. Iz njega nato še sestop proti spodnji kotanji ter tik pred dnom pomik v desno do kotanje. Vrhunec ture pa je sestop nazaj po Zajčji polici, saj gledajoč navzdol po ekstremno strmih travah res zahteva miren ,zanesljiv korak, trezno glavo ter popolno koncentracijo.V Prehodcu se odločiva da sestop v dolino zastaviva preko Vrha Osojnika ter skozi Dolič mimo Bukovca nazaj do Ml.doma. To varianto povsem odsvetujem saj markacij dobesedno ni več, tudi poti ni in le dobremu stezosledcu uspe v dnu doline Dolič najti prehod v levo skozi gozd do pl. Bukovec ter nato ponovno na dobro markirano pot do ml. doma.Nama je to uspelo samo zato ker sem si pri vzponu na Nizki vrh pred petimi leti nekako uspel zapomniti po takrat še nekoliko vidni stezi prehode, zdaj pa vse prekriva visoka trava in koprive. Skratka turo toplo priporočam pogumnim ljubiteljem trentskih divjin željnih močne doze andrenalina. :lol:

brane: sreda, 19. julij 2006, ob 22.02 uri

V soboto sva z Tonetom opravila to lahko rečem eno res zahtevnih trentskih brezpotij. Sledila sva "Habjanovemu" opisu, ki je za to turo res natančen.Od Ml. centra sprva ni markacij, oz. so prebarvane :evil: vendar stezi ni težko slediti. Proti travnatemu žlebu se lahko usmerimo lahko že malce pred Prevalo, ki je ta čas še pod ostanki snežnih zaplat.Stezico v travnatemu žlebu zlahka najdemo, višje pa jo zmanjka a orientacija do kotanje Prehodec ni težka, samo naravnost navzgor. Prehod na gruščnato gredino od daleč zgleda težak, a je prav enostaven na koncu trikotnega melišča na levi strani kotanje. V nadaljevanju sledi najtežji in ključni del ture. Sprva lažji prehod v levo ter kmalu nato po že kar strmih travah in skrotju desno navzgor. Trave so vedno strmejše, na srečo pa z manjšo pazljivostjo sledimo nekakšnim utorom oz. sledem v travi ( verjetno le zaide kakšen lovec in planinec kdaj sem gor) Sledi vrhunec prehod čez ti. Zajčjo polico to je poševen pomik ponovno v levo navzgor čez krajši skalnat prag ( dobri stopi ) ter nato še nekaj metrov po izjemno izpostavljenih travah kjer si prav nobene napake ne smemo privoščiti. Naenkrat se pojavi olajšanje v skalnati kotanji, iz katere se nato po levi strani v lažjem plezanju ( morda tja in sem zadeva pokuka proti enki) počasi pride do vrha Visokega Pelca ( iz kotanje še kar dobre pol ure ).Razgledi proti grebenu Pelca nad Klonicami enkratni in res se naužijemo prave trentske divjine.Sestop malce proti levi navzdol ter še lahek vzpon ponovno po travah na Srednji Pelc. Iz njega nato še sestop proti spodnji kotanji ter tik pred dnom pomik v desno do kotanje. Vrhunec ture pa je sestop nazaj po Zajčji polici, saj gledajoč navzdol po ekstremno strmih travah res zahteva miren ,zanesljiv korak, trezno glavo ter popolno koncentracijo.V Prehodcu se odločiva da sestop v dolino zastaviva preko Vrha Osojnika ter skozi Dolič mimo Bukovca nazaj do Ml.doma. To varianto povsem odsvetujem saj markacij dobesedno ni več, tudi poti ni in le dobremu stezosledcu uspe v dnu doline Dolič najti prehod v levo skozi gozd do pl. Bukovec ter nato ponovno na dobro markirano pot do ml. doma.Nama je to uspelo samo zato ker sem si pri vzponu na Nizki vrh pred petimi leti nekako uspel zapomniti po takrat še nekoliko vidni stezi prehode, zdaj pa vse prekriva visoka trava in koprive. Skratka turo toplo priporočam pogumnim ljubiteljem trentskih divjin željnih močne doze andrenalina. :lol:

Marijana & Marko: četrtek, 20. julij 2006, ob 10.43 uri

Brane, markacije tam okoli so pač markacije po Bavško = hudo redke ali jih pa ni! Pred leti se je pod pl. Bala nekdo izživljal in z roza sprejem na vsako skalo pritisnil svojo markacijo. Zato so spodaj te barbi-markacije prebarvane... Pot iz Prevala (odcep je tik pod sedlom - možic) na Vrh Osojnikov in dol skozi Dolič uradno nista več markirani in jih tudi ne vzdržujejo. Koprive v Doliču so pa res prvovrstne in so jih celi nasadi, usekajo kot hudič! :lol: Kot zanimivost v zvezi z Zajčjo polico pa tole: obstaja še en prehod gor na V. oziroma Sr. Pelc in glede na tvoj opis to ni Zajčja polica. In sicer po veliki gredini (potka, ki pa v krnici ponikne) daleč levo v krnico Klonice in potem poiščemo prehod (za bobki, desno od vpadnice Kucerja, nad stožčastim travnatim podstavkom pod steno in desno v žleb), nekaj metrov (dobre) II. Slike so na najinem dnevniku (sobota), opisa še ni, ker ni časa... Škoda, da nisva sestopila po Zajčji polici, nama je kar nekako ušla iz glave in sva šla dol čez Zadnji Pelc in Nizki vrh in tudi koprive v Doliču sva tokrat zaradi strahu pustila na miru, enkrat je bilo dovolj :oops:

brane: četrtek, 20. julij 2006, ob 15.14 uri

Marijana & Marko ! Vedno z veseljem prebiram vajine opise in dobil sem že marsikateri navdih, le nabrušen nisem tako kot vidva. Tudi naju je skoraj zavedlo na travnato nižjo gredino daleč v levo, pa sva rajši po opisu tam zavila v desno navzgor po strmem travnatem skrotju in nadaljevala preko zajčje police. Zanima pa me kakšne težave te pričakajo pri sestopu iz Srednjega Pelca navzdol direktno proti Nizkemu vrhu, saj bi tudi to lahko bila lepo zaokrožena tura. Brane P.S. Gorjan, hvala, kar poskusi saj bo šlo, le pozor kar sem pozabil pripomniti, trave morajo biti res suhe.

Marijana & Marko: četrtek, 20. julij 2006, ob 17.16 uri

Zanima pa me kakšne težave te pričakajo pri sestopu iz Srednjega Pelca navzdol direktno proti Nizkemu vrhu, saj bi tudi to lahko bila lepo zaokrožena tura.
Običajna tehnika je po luftu Škrbina med dvoglavim Zadnjim Pelcem je težje prehodna, tako da po grebenu se moraš nekaj metrov spustiti po vrvi (za gor je gotovo IV). Nižje je sicer en obvoz pod škrbino, dobra II, a skala ni povsem zanesljiva, izpostavljeno je pa tudi... Naprej preko Nizkega vrha ni težav, vmesni vrh lahko prečiš po grebenu (nekje II), ali pa ga obkoliš b.p. na levi točno v smeri/višini Nizkega vrha. Glej še [url]http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/pelc_nad_klonicami.html[/url] in [url]http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/skutnik.html[/url] in še kaj se bo našlo s pomočjo iskalnika po dnevniku.

alan: torek, 21. november 2006, ob 4.09 uri

brane, pohvale za odličen članek v zadnjem Planinskem vestniku [img:f38186221b]http://www.smeski.com/razni/ljubezen/27.gif[/img:f38186221b]

brane: torek, 21. november 2006, ob 18.38 uri

Hvala lepa !