FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Brezovar: petek, 21. julij 2006, ob 15.24 uri; ogledov: 5

Poslušajte in čudite se tejle resnični zgodbici. Včeraj zvečer sem se odločil, da jo danes že zarana mahnem na Kočno. Pozanimam se pri dedku, če je avto na razpolago, ta pa mi žal odgovori negativno. Zjutraj ima opravke (trgovina, urar), tako da avto ne bo na razpolago. Težiti nisem hotel, saj sem imel zadnja dva dni jaz avto na razpolago, tako da sem se sprijaznil, da bom ostal doma. Pogledal sem še kvaliteten westeren, nato pa sem se odpravil spat. Zbudim se ob 10.00. Dedek se je ravno vrnil iz trgovine in avto je prav mikavno parkiran na parkirišču. Prav nič se ne obiram: na hitro pozajtrkujem, pripravim si malico, pijačo in vso potrebno opremo in že se peljem na Jezersko. Neznosna vročina v Ljubljani je vse bolj za mano in nekaj čez enajsto že parkiram pri kmetu Suhadolniku. Tam zgoraj na levi me že pozdravi Kočna in me povabi v svoje osrčje. Povabilo sprejeto! Le še gojzarje si obujem in se zagrizem po kamnitem kolovozu v gozd. Uživam v blaženem miru in v samoti. Že sem ven iz Taške in še dobro uro imam do Dolcev, ko zazvoni telefon. Na drugi strani se oglasi babica in me panično vpraša kje je avto. Odgovorim ji, da sem nekje na Jezerskem. "Ata mora biti do dveh pri urarju. Prevzeti mora uro. Zakaj nisi povedal da greš?" me z jeznim glasom vpraša. "Sem mislil, da je opravil kar je imel za opraviti," ji odgovorim nazaj. "Lahko se vrnem pravočasno, da bo lahko v miru odšel po uro." "Kar je je. Je že mimo." mi jezno zabrusi in odloži. Pogledam na uro. 12.22. Nadaljujem s hojo, vendar ne uživam več. Nekaj me grize, peče me vest, nekakšna preganjavica me je obšla. Moja krivda je, da nisem vprašal, ali si lahko sposodim avto. Navsezadnje smo le tako zmenjeni. Kaj naj storim? Spet pogledam na uro. 12.25. Obstanem. Še malo razmišljam, sedaj gledam Kočno, sedaj v dolino in kar naenkrat se spustim v divji dir proti Suhadolniku. Tokrat ne čez Taško ampak po stari poti. Vmes mi uspe celo zviti palico. Ob 12.51 prispem do avtomobila. V natanko minuti si sezujem gojzarje, vso opremo zabrišem v prtljažnik in se odpeljem - jezen, kot le kaj (čeprav še zdaj ne vem dobro na koga). V znak protesta navijem gretje do konca, čeprav je bilo že tako neznosno, do konca pa navijem tudi radio Veseljak. In tako se vznemirjen hribolazec pelje proti Ljubljani (Dravljam). Kljub temu, da se mudi, vozim obzirno in ne ogrožam ostalih. Le malo naprej od Preddvora nekoliko tvegano prehitim motorista in če slučajno bere tale forum se mu opravičujem. Mobitel je kot kaže zakuhal, saj se ni hotel prižgati. Tako nisem mogel domov brzojaviti, da sem že na poti domov in da bo avto ob 13.30 doma. Ob 13.32 prispem do hiše, skočim iz avta in pozvonim pri babici. Teklo je od mene. Odpre vrata. "Doma sem," ji ponosno rečem. Prijazno mi razloži, da se je vkrcala na avtobus številka 7 in se odpeljala do urarja po uro. Pol minute sem negibno bolščal v njo, kot da ne bi dojemal kar mi je pravkar povedala. Počasi sem ponovil za njo: "Z avtobusom si bila pri urarju. Torej avta ne rabita več." "Ne," mi vedro odvrne. "Lahko ga pospraviš v garažo." Počasi stopim do avta, odprem prtljažnik in vzamem ven gojzarje, palice in nahrbtnik. Vse to skupaj jezno in togotno zalučam v (zaprto) omaro v predsobi da zabobni po vsem stanovanju. Tam leži še sedaj. No sedaj sem se že nekoliko ohladil in bom šel pospraviti Kočna bo tako morala še nekoliko počakati na moj obisk, jaz pa se bom v prihodnje tudi raje prepričal, da niso kaki urarji v planu, ki mi bodo skazili izlet. LP, Simon

Brezovar: petek, 21. julij 2006, ob 15.24 uri

Poslušajte in čudite se tejle resnični zgodbici. Včeraj zvečer sem se odločil, da jo danes že zarana mahnem na Kočno. Pozanimam se pri dedku, če je avto na razpolago, ta pa mi žal odgovori negativno. Zjutraj ima opravke (trgovina, urar), tako da avto ne bo na razpolago. Težiti nisem hotel, saj sem imel zadnja dva dni jaz avto na razpolago, tako da sem se sprijaznil, da bom ostal doma. Pogledal sem še kvaliteten westeren, nato pa sem se odpravil spat. Zbudim se ob 10.00. Dedek se je ravno vrnil iz trgovine in avto je prav mikavno parkiran na parkirišču. Prav nič se ne obiram: na hitro pozajtrkujem, pripravim si malico, pijačo in vso potrebno opremo in že se peljem na Jezersko. Neznosna vročina v Ljubljani je vse bolj za mano in nekaj čez enajsto že parkiram pri kmetu Suhadolniku. Tam zgoraj na levi me že pozdravi Kočna in me povabi v svoje osrčje. Povabilo sprejeto! Le še gojzarje si obujem in se zagrizem po kamnitem kolovozu v gozd. Uživam v blaženem miru in v samoti. Že sem ven iz Taške in še dobro uro imam do Dolcev, ko zazvoni telefon. Na drugi strani se oglasi babica in me panično vpraša kje je avto. Odgovorim ji, da sem nekje na Jezerskem. "Ata mora biti do dveh pri urarju. Prevzeti mora uro. Zakaj nisi povedal da greš?" me z jeznim glasom vpraša. "Sem mislil, da je opravil kar je imel za opraviti," ji odgovorim nazaj. "Lahko se vrnem pravočasno, da bo lahko v miru odšel po uro." "Kar je je. Je že mimo." mi jezno zabrusi in odloži. Pogledam na uro. 12.22. Nadaljujem s hojo, vendar ne uživam več. Nekaj me grize, peče me vest, nekakšna preganjavica me je obšla. Moja krivda je, da nisem vprašal, ali si lahko sposodim avto. Navsezadnje smo le tako zmenjeni. Kaj naj storim? Spet pogledam na uro. 12.25. Obstanem. Še malo razmišljam, sedaj gledam Kočno, sedaj v dolino in kar naenkrat se spustim v divji dir proti Suhadolniku. Tokrat ne čez Taško ampak po stari poti. Vmes mi uspe celo zviti palico. Ob 12.51 prispem do avtomobila. V natanko minuti si sezujem gojzarje, vso opremo zabrišem v prtljažnik in se odpeljem - jezen, kot le kaj (čeprav še zdaj ne vem dobro na koga). V znak protesta navijem gretje do konca, čeprav je bilo že tako neznosno, do konca pa navijem tudi radio Veseljak. In tako se vznemirjen hribolazec pelje proti Ljubljani (Dravljam). Kljub temu, da se mudi, vozim obzirno in ne ogrožam ostalih. Le malo naprej od Preddvora nekoliko tvegano prehitim motorista in če slučajno bere tale forum se mu opravičujem. Mobitel je kot kaže zakuhal, saj se ni hotel prižgati. Tako nisem mogel domov brzojaviti, da sem že na poti domov in da bo avto ob 13.30 doma. Ob 13.32 prispem do hiše, skočim iz avta in pozvonim pri babici. Teklo je od mene. Odpre vrata. "Doma sem," ji ponosno rečem. Prijazno mi razloži, da se je vkrcala na avtobus številka 7 in se odpeljala do urarja po uro. Pol minute sem negibno bolščal v njo, kot da ne bi dojemal kar mi je pravkar povedala. Počasi sem ponovil za njo: "Z avtobusom si bila pri urarju. Torej avta ne rabita več." "Ne," mi vedro odvrne. "Lahko ga pospraviš v garažo." Počasi stopim do avta, odprem prtljažnik in vzamem ven gojzarje, palice in nahrbtnik. Vse to skupaj jezno in togotno zalučam v (zaprto) omaro v predsobi da zabobni po vsem stanovanju. Tam leži še sedaj. No sedaj sem se že nekoliko ohladil in bom šel pospraviti Kočna bo tako morala še nekoliko počakati na moj obisk, jaz pa se bom v prihodnje tudi raje prepričal, da niso kaki urarji v planu, ki mi bodo skazili izlet. LP, Simon

xmovc: ponedeljek, 24. julij 2006, ob 9.39 uri

Enkrat bo že prišel čas, ko boš pretehtal kaj je ugodnejše: - kupiti lastno prevozno sredstvo in biti "sam svoj gospodar" - prosjačiti za avto (mogoče kdaj poslušati še kakšne neumestne pripombe) in prišparati nekaj šoldov, ki gredo večinoma na račun živcev. Kolegi na ferajnu so prejšnji mesec pošenkali kar nekaj še popolnoma funkcionalnih avtomobilov. Jest vem, da bi si raje naštimal Floyde v svoji katrci kot pa veseljaka v avtu od stare mame.

Brezovar: torek, 25. julij 2006, ob 19.53 uri

Enkrat bo že prišel čas, ko boš pretehtal kaj je ugodnejše: - kupiti lastno prevozno sredstvo in biti "sam svoj gospodar" - prosjačiti za avto (mogoče kdaj poslušati še kakšne neumestne pripombe) in prišparati nekaj šoldov, ki gredo večinoma na račun živcev. Kolegi na ferajnu so prejšnji mesec pošenkali kar nekaj še popolnoma funkcionalnih avtomobilov. Jest vem, da bi si raje naštimal Floyde v svoji katrci kot pa veseljaka v avtu od stare mame.
Xmovc se strinjam s tabo. Prav neko prevozno sredstvo je naslednja investicija ki jo imam v načrtu. Upajmo da čimprej in da se bom potem lahko kadar se mi bo zahotelo usedel v avto in jo mahnil "domov". Pa lep dan še naprej, Simon.

alazeh: sreda, 9. avgust 2006, ob 11.01 uri

Tudi jaz imam VELIKOKRAT težave s prevozom. Ko boš šel naslednjič, povej, bi se pridružila (na nobeni Kočni še nisem bila). Floyde pa imam, če je CD player v avtu...

Brezovar: nedelja, 27. avgust 2006, ob 21.41 uri

Tudi jaz imam VELIKOKRAT težave s prevozom. Ko boš šel naslednjič, povej, bi se pridružila (na nobeni Kočni še nisem bila). Floyde pa imam, če je CD player v avtu...
Obljubim da ti sporočim... 8) 8) Lep pozdrav :P Simon

alazeh: ponedeljek, 28. avgust 2006, ob 17.13 uri

Obljubim da ti sporočim... 8) 8)
:D :D Krasno! Se že veselim! :)

CarpeDiem: ponedeljek, 19. februar 2007, ob 14.01 uri

Ajoooj, tale prigoda je bla pa res za zbijanje morale! :? Sicer pravijo da je vsaka šola za neki dobra, si pa kr predstavlam kako si biv besn, pa na kogarkol že pač! :oops: