FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: sreda, 26. julij 2006, ob 10.35 uri; ogledov: 0

22. in 23. julij 2006 Minuli vikend bila [b:0c36083409]iz Krnice[/b:0c36083409], kjer sva iz petka na soboto prespala, [b:0c36083409]čez Kriško steno[/b:0c36083409] [b:0c36083409]na Dolkovo Špico[/b:0c36083409] in [b:0c36083409]Škrlatico[/b:0c36083409]. Naslednji dan pa še [b:0c36083409]na Razor[/b:0c36083409] in [b:0c36083409]Planjo[/b:0c36083409] ter nato po spodnji na [b:0c36083409]Vršič[/b:0c36083409]. Si v ponedeljek vržem karte na mizo in premlevam kam bi se čez praznike* del. Na Škrlatico se spravljam že celo življenje in na Razor tudi, Planje in Dolkove špice pa še opazil nisem torej, prednostni cilji so znani. Sredi tedna začnejo brneti telefoni in vsi sprašujejo kam čez vikend, moj načrt jih očitno odvrne od prvotnega namena ali pa vsi ob sobotah delajo za ljubi kruhek. [b:0c36083409]Ni pomembno, sem se odločil[/b:0c36083409] in lahko jo mahnem tudi brez družbe. Ni bilo potrebno, sva se dogovorila in odpravila s prijateljico na omenjeno pot. Preveč začetniško poln nahrbtnik, pravijo od viška glava ne boli in zgodnje sobotno jutro se je začelo v temi vleči po Krnici proti Kriški steni. Kmalu so se pozlatili vrhovi Prisanka in Razorja ter Špik z Malo Ponco in Frdamanimi policami je klical majhne pikice, ki so se podajali tega jutra na njihove poti. Pri slapu, na pol poti proti Kriški steni srečava močerada (Salamandra salamandra), tik nad vstopom v Kriško steno pa še kozorogovo samičko z dvema mladičema, opazila naju je in na razdalji treh metrov samo zvedavo pogledala po naju, ki sva tiho stopala naprej. Hitro sva bila čez steno in s pogledom na drugo stran v razmišljanju ugotovil, da bosta cepina pritrjena na najina nahrbtnika tam tudi ostala ves čas ture. Na vrhu stene »lepotičenje«, faktor dvajset in petdeset bi morala zadostovati pred sobotnim soncem, ki je že navsezgodaj veselo brisal stopinje narejene na snežnih zaplatah pod zahodnim delom Dolkove špice, na katero sva pred sestopom skozi Škrbino skočila na zasluženo malico in lepotilni dremež. Štirje »zlatorogi« so naju predramili, ki so prihiteli žigosat planinske knjižice. Sicer je pa bil že čas, da se podava naprej. Skozi Škrbino v pogledu na veselo melišče pod Škrlatico sem nekaj zabrundal sam v sebi in prijazno rekel: to bo še [b:0c36083409]veselo melišče[/b:0c36083409]. V odgovor sem dobil, da morda ni ravno primerno za najlepši sestop, ker so veliki kamni in videti je, da je nekje melišče do trdega. Nisem imel v mislih sestopa. Precej ljudi se je spuščalo iz gore in na koncu sva na vrhu ostala nekaj časa kar sama. Dolgi rokavi so prišli prav, ko se je iz severa pripeljal beli oblak. Sestopila sva z zmernim korakom in ujela nekaj melišča, za popestritev dneva. Pri izstopu na Škrbino je nad Mangrtom začelo ropotati, očitno je nekaj prihajalo zato, sva začela nekoliko hitreje pogledovati proti Križu. Spust proti prijaznemu Pogačnikovemu domu je minil v družbi še dveh kolegov, ki zanimivo letos, kar redno hodimo brez dogovora po enakih hribih. Po odlični [b:0c36083409]polenti[/b:0c36083409] oz., žgancih in [b:0c36083409]kafetu[/b:0c36083409], [b:0c36083409]hvala Mateja[/b:0c36083409] iz kriških podov, sva prespala mojo jutranjo budilko, ki je na skupnih ležiščih nisem slišal, ker sem imel čepke v ušesu, preventivna pravilna odločitev. [b:0c36083409]Lepo jutro, ki je naznanjalo prijeten dan.[/b:0c36083409] Stopila sva se proti Razorju, razmišljala o poti skozi zadnje okno in Prisanku, potem pa pri sestopu stopila še na Planjo. Odločila sva se, da se na Vršič podava kar po ta spodnji poti, bo dovolj za tokrat, se nekaj nabirajo oblaki in raje greva na »ziher«. Proti ovinkasti cesti, sva pozdravljala Goličico in vroče borovce. Pod Erjavčevo kočo na avtobusni postaji dobiva štop do tretjega ovinka in velika [b:0c36083409]hvala prijaznemu gospodu[/b:0c36083409], ki nama je skrajšal neprijetno nabijanje po ovinkih. Fotografij se je tudi nekaj nabralo, samo jih bom objavil šele, ko se bo server nazaj pobral, kdaj bo to ne vem upam, da kmalu. Lp, hari. [size=9:0c36083409]* sobota in nedelja sta zame praznik.[/size:0c36083409] [color=blue:0c36083409][size=9:0c36083409]Povezavo dodal naknadno:[/size:0c36083409][/color:0c36083409] [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/skr-raz-pl][b:0c36083409][color=orange:0c36083409]FOTOGRAFIJE[/color:0c36083409][/b:0c36083409][/url]

hari: sreda, 26. julij 2006, ob 10.35 uri

22. in 23. julij 2006 Minuli vikend bila [b:0c36083409]iz Krnice[/b:0c36083409], kjer sva iz petka na soboto prespala, [b:0c36083409]čez Kriško steno[/b:0c36083409] [b:0c36083409]na Dolkovo Špico[/b:0c36083409] in [b:0c36083409]Škrlatico[/b:0c36083409]. Naslednji dan pa še [b:0c36083409]na Razor[/b:0c36083409] in [b:0c36083409]Planjo[/b:0c36083409] ter nato po spodnji na [b:0c36083409]Vršič[/b:0c36083409]. Si v ponedeljek vržem karte na mizo in premlevam kam bi se čez praznike* del. Na Škrlatico se spravljam že celo življenje in na Razor tudi, Planje in Dolkove špice pa še opazil nisem torej, prednostni cilji so znani. Sredi tedna začnejo brneti telefoni in vsi sprašujejo kam čez vikend, moj načrt jih očitno odvrne od prvotnega namena ali pa vsi ob sobotah delajo za ljubi kruhek. [b:0c36083409]Ni pomembno, sem se odločil[/b:0c36083409] in lahko jo mahnem tudi brez družbe. Ni bilo potrebno, sva se dogovorila in odpravila s prijateljico na omenjeno pot. Preveč začetniško poln nahrbtnik, pravijo od viška glava ne boli in zgodnje sobotno jutro se je začelo v temi vleči po Krnici proti Kriški steni. Kmalu so se pozlatili vrhovi Prisanka in Razorja ter Špik z Malo Ponco in Frdamanimi policami je klical majhne pikice, ki so se podajali tega jutra na njihove poti. Pri slapu, na pol poti proti Kriški steni srečava močerada (Salamandra salamandra), tik nad vstopom v Kriško steno pa še kozorogovo samičko z dvema mladičema, opazila naju je in na razdalji treh metrov samo zvedavo pogledala po naju, ki sva tiho stopala naprej. Hitro sva bila čez steno in s pogledom na drugo stran v razmišljanju ugotovil, da bosta cepina pritrjena na najina nahrbtnika tam tudi ostala ves čas ture. Na vrhu stene »lepotičenje«, faktor dvajset in petdeset bi morala zadostovati pred sobotnim soncem, ki je že navsezgodaj veselo brisal stopinje narejene na snežnih zaplatah pod zahodnim delom Dolkove špice, na katero sva pred sestopom skozi Škrbino skočila na zasluženo malico in lepotilni dremež. Štirje »zlatorogi« so naju predramili, ki so prihiteli žigosat planinske knjižice. Sicer je pa bil že čas, da se podava naprej. Skozi Škrbino v pogledu na veselo melišče pod Škrlatico sem nekaj zabrundal sam v sebi in prijazno rekel: to bo še [b:0c36083409]veselo melišče[/b:0c36083409]. V odgovor sem dobil, da morda ni ravno primerno za najlepši sestop, ker so veliki kamni in videti je, da je nekje melišče do trdega. Nisem imel v mislih sestopa. Precej ljudi se je spuščalo iz gore in na koncu sva na vrhu ostala nekaj časa kar sama. Dolgi rokavi so prišli prav, ko se je iz severa pripeljal beli oblak. Sestopila sva z zmernim korakom in ujela nekaj melišča, za popestritev dneva. Pri izstopu na Škrbino je nad Mangrtom začelo ropotati, očitno je nekaj prihajalo zato, sva začela nekoliko hitreje pogledovati proti Križu. Spust proti prijaznemu Pogačnikovemu domu je minil v družbi še dveh kolegov, ki zanimivo letos, kar redno hodimo brez dogovora po enakih hribih. Po odlični [b:0c36083409]polenti[/b:0c36083409] oz., žgancih in [b:0c36083409]kafetu[/b:0c36083409], [b:0c36083409]hvala Mateja[/b:0c36083409] iz kriških podov, sva prespala mojo jutranjo budilko, ki je na skupnih ležiščih nisem slišal, ker sem imel čepke v ušesu, preventivna pravilna odločitev. [b:0c36083409]Lepo jutro, ki je naznanjalo prijeten dan.[/b:0c36083409] Stopila sva se proti Razorju, razmišljala o poti skozi zadnje okno in Prisanku, potem pa pri sestopu stopila še na Planjo. Odločila sva se, da se na Vršič podava kar po ta spodnji poti, bo dovolj za tokrat, se nekaj nabirajo oblaki in raje greva na »ziher«. Proti ovinkasti cesti, sva pozdravljala Goličico in vroče borovce. Pod Erjavčevo kočo na avtobusni postaji dobiva štop do tretjega ovinka in velika [b:0c36083409]hvala prijaznemu gospodu[/b:0c36083409], ki nama je skrajšal neprijetno nabijanje po ovinkih. Fotografij se je tudi nekaj nabralo, samo jih bom objavil šele, ko se bo server nazaj pobral, kdaj bo to ne vem upam, da kmalu. Lp, hari. [size=9:0c36083409]* sobota in nedelja sta zame praznik.[/size:0c36083409] [color=blue:0c36083409][size=9:0c36083409]Povezavo dodal naknadno:[/size:0c36083409][/color:0c36083409] [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/skr-raz-pl][b:0c36083409][color=orange:0c36083409]FOTOGRAFIJE[/color:0c36083409][/b:0c36083409][/url]

Matej_K.: sreda, 26. julij 2006, ob 10.43 uri

Torej na celi turi nista potrebovala cepina? Snežišč torej ni oziroma jih ni potrebno prečiti?

BOR_KUM: sreda, 26. julij 2006, ob 11. uri

Lep izbor, Hari. "Poželjivo" napisano. Prepričan sem, da se bo stopnjevanje nadaljevalo z obavo "fotomateriala"! :lol: Lp, Boris P.s. Neverjeten timing objave. Spet zadet trenutek. Natančno k malici! :P

hari: sreda, 26. julij 2006, ob 11.10 uri

Komot, ga pustiš doma. Kanček snega pri vstopu v Kriško steno, ki se ga obide, jaz sem šel s palicami tiste tri metre čez. Potem še je ena zaplata pod Dolkovo, kjer greš samo po ravnem čez in pod Razorjem na Prisankovi strani, par metrov, ki tudi ne predstavlja težav. Mic po mic in si čez, pet metrov. Največ snega in ledu je še na Kriških jezercih, nisem mogel verjeti, jih pa itak ni potrebno prečiti. :) Lp, hari. [size=9:cd4241d5ef]Boris, če se boš zredil, ne mene kriviti, da ti dajem priboljške.[/size:cd4241d5ef]

hari: sreda, 26. julij 2006, ob 12.05 uri

Server spet nazaj v življenju. [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/skr-raz-pl][b:d51cdf014a][color=orange:d51cdf014a]FOTOGRAFIJE[/color:d51cdf014a][/b:d51cdf014a][/url] so na ogled.

Matej_K.: sreda, 26. julij 2006, ob 12.52 uri

Hari, prosil bi te še za približne čase posameznih etap.

hari: sreda, 26. julij 2006, ob 13.26 uri

3. ovinek – koča v Krnici: 20 min. Koča v Krnici – pod Kriško steno: 2 uri Kriška stena: 1 ura za naprej točno ne vem, lahko doma pogledam na uro kako je šlo, na pamet pa lahko rečem takole, da sva v soboto porabila vsega skupaj dobrih 11 ur čiste hoje, s tem, da sva imela dosti počitkov vmes, ki jih moraš še k temu prišteti. (lepotilni spanec, solatkanje, anti zonenšutz, napajanje, opazovanje okolice, fotografiranje, vpisovnaje v knjige, štemplanje, popravljanje hlač-dol lezle, čvekanje z mimoidočimi) :D Naslednji dan pa ne vem točno, eno osem ur s počitki. lp

gorolaz: četrtek, 27. julij 2006, ob 15.27 uri

Pozdravljen Hari! Lepa in spoštovanja vredna tale tura. Èez nekaj dni se bom tudi sam z manjšo skupino podal z Razorja po "ta spodnji" poti na Vršič. Pa me zanima, kakšen je odsek poti s sedla med Razorjem in Planjo pa do Mlinarice, po poti se bomo spuščali? Ali je zelo zahtevna z mnogo jeklenicami, je prepadna in ni za vrtoglave, ali je na poti še kaj snega, ki bi utegnil ovirat pohodnike? Hvala

hari: četrtek, 27. julij 2006, ob 21.42 uri

Ni panike gorolaz. Tiste tri zajle, ki so, bodo že zmogli in če bodo prišli na Razor, bodo tudi tukaj dol. Je en snegec, ki se ga s palicami lepo preči, cca pet metrov. Pa srečno pot!

bbrane: ponedeljek, 31. julij 2006, ob 13.41 uri

Jaz in žena sva se na sedlu Planja obrnila in odšla nazaj v dolino Zadnjico,æeprav sva se nameravala spustiti v Mlinarico.S seboj sva imela tudi cepine vendar sva se zaradi nepoznavanja poti obrnila nazaj.Po tem tvojem opisu vidim,da pot ni tako zahtevna.Sedaj mi je žal. Očitno jo bom moral ponoviti.Kljub temu bi te Hari prosil,če lahko napišeš kakšen stavek več o spustu s sedla planja

mariborcan: ponedeljek, 31. julij 2006, ob 14.23 uri

bbrane: Tisti spust ni nič posebnega. Najprej desno preko melišča, nato levo po nekakšni grapi dol in na koncu spet desno (malo tudi navzgor) po policah do melišča pod steno. Tu pa tam srečaš varovalne naprave, vendar jih kaj dosti ni, ker niso potrebne. Kljub temu, da gre pot čez pravo steno, je namreč speljana tako, da le na nekaj mestih malo poplezaš, ostalo pa je bolj hoja - res pa je, da ponekod hodimo po skrotastem terenu, kjer je potrebno previdno stopati, saj bi se lahko zdrs končal tudi v prepadu. No, če zmoreš Kriško steno, tudi ta spust ne bi smel biti problem. Edino pač upoštevaj, da je spust po "plezalni" poti seveda težji kot vzpon. LP

bbrane: ponedeljek, 31. julij 2006, ob 14.46 uri

Najlepša hvala za odgovor.Običajno je tako,da ko iščeš informacije jih ni.Sedaj vem eno več.