FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

solja: ponedeljek, 14. avgust 2006, ob 19.47 uri; ogledov: 0

Ja, je vseeno bolje kak klicaj več v vodnikih. Kakšnemu pa vseeno dajo malček mislit zakaj so. :idea: Kaj pa pravite na pot od bivaka na Robu nad Zagačami po grebenu na Mangart, kot nadaljevanje VDV? Meni so bili nekateri delčki, do stika s potjo iz Koritnice, prav luštni :lol: pa lep planinski pozdrav

antik: sobota, 12. avgust 2006, ob 23.50 uri

Ako planinarite puno po Sloveniji ( a ja sam iz Varaždina, Hrvaška) zanima me koju označenu stazu u Sloveniji smatrate najtežom? Vi Slovenci to zovete "zelo zahtevna označena pot" Ja sam osobno od težih staza prešao Turški žleb. A u zadnje vrijeme sam gledao dosta slika ne internetu o stazama a i čuo sam a i vidio na slikama stazu "via italiana" na Mangart . Da li je to jedna od najtežih staza u Sloveniji? I još me zanima ima li tko da je išao na "via italiana" na Mangart i na slične poti, a da ne koristi plezalni pas in samovarovalni komplet via ferata (dakle bez penjačkog pojasa i sigurnosnog kompleta)?

marfi: nedelja, 13. avgust 2006, ob 0.28 uri

A u zadnje vrijeme sam gledao dosta slika ne internetu o stazama a i čuo sam a i vidio na slikama stazu "via italiana" na Mangart . Da li je to jedna od najtežih staza u Sloveniji?
Dejstvo je, da Via Italiana ni v Sloveniji. Katere poti so pri nas označene za najtežje? B. Grintavec s prelaza Kanja, Hanzova in Kopščarjeva na Prisojnik ter pot čez Plemenice na Triglav in pot Lojzeta Rekarja čez Vrbanovi špici. Kako pa je v resnici, ne bi znal povedati. Bi moral vse poti prehoditi v kratkem časovnem obdobju, da bi jih lahko primerjal, prehodil sem pa le zadnje tri. Pred leti se mi nobena ni zdela tako težavna, da bi moral uporabljati samovarovalni komplet in čelado. Ampak takrat smo bili še mladi in nezikušeni, danes bi najbrž ravnal drugače. Bom videl, ko se odpravim, trenutno me mikajo drugačne stezice.

Staycool: nedelja, 13. avgust 2006, ob 4.19 uri

via italiana sicer po rapalski pogodbi ni v sloveniji... lahko bi se pa reklo da je slovenska (furlanija in te stvari) . najlažji dostop je s slovenske strani, se pravi z mangrtskega sedla nekaj spusta na drugo stran (40min) in nato navzgor. Meni osebno se ni zdela preveč težavna in bi se jo dalo z izjemo dveh izpostavljenih mest, prehoditi brez varovalnega pasa. le-tega pa vseeno toplo priporočam, saj se steza velikokrat "zabaše" in je potrebno počakati počasnejše planince prav na najbolj izpostavljenih mestih. ko dosežeš greben se ponudi super nadaljevanje po "slovenski" poti na vrh, ki je ravno tako zahtevna, vendar manj kot ferrata po kateri se povzpneš do grebena. srečno!

mariborcan: nedelja, 13. avgust 2006, ob 4.46 uri

To s temi "najtežjimi" je pač relativno. Odvisno tudi od človeka, kaj se komu zdi težko (enemu so problem tehnično zahtevna mesta, drugemu izpostavljenost, tretjemu "lahki" odseki brez varoval ali s pomanjkljivimi varovali,...). Strinjam pa se tudi z marfijem, da bi moral poti prehoditi v kratkem razmaku, da bi jih lahko primerjal. Se mi zdi, da v spominu težavnost sčasoma zbledi, in človek je včasih kar presenečen, ko na neki poti, ki jo ima v spominu kot "lahko", naleti na "težko" mesto. Bavški Grintavec je sicer že zelo dolgo nazaj, takrat so se mi zdele težave malo precenjene. Vrbanove tudi precenjene, enako Hanzova, ki sploh ni težka, razen če pod težave štejemo snežišča (ki pa jih včasih tudi ni). Plemenice še kar zahtevne, vendar le kratki odseki. Kopiščarjeva od omenjenih mogoče še najtežja. Ne smemo pozabiti tudi na Mrzlo goro s pomanjkljivimi varovali in na novo traso Jubilejne poti pod Zadnjim oknom (kratek, a zahteven odsek). Via Italiana res ni v Sloveniji. Je nekoliko težja od slovenskih poti. Sicer se mi nobeno mesto ne zdi tehnično ekstra težko, vendar pa je zelo izpostavljena. Najvažnejša razlika pa se mi zdi, da pri njej kar dolg čas nepretrgoma plezamo po steni, za razliko od slovenskih poti, kjer so težka mesta skoncentrirana na kratkih odsekih, med katerimi je lažji teren ali celo hoja. Èe pa že sprašuješ po najtežji, pa bi rekel, da je Via della Vita še nekoliko težja od Via Italiane. Mislim na tehnične težave, izpostavljeni pa sta itak obe. Šel sem že po obeh (Via Italiana, Via della Vita) brez kompleta. In tudi po ostalih omenjenih poteh. Kar se tega tiče, se mi to vedno zdijo smešna vprašanja. Komplet ti pri plezanju ne pomaga (prepenjanje te kvečjemu ovira), tako da ni nobenega razloga, zakaj se ne bi dalo priti brez njega. Vseeno pa v prihodnosti več nimam namena hoditi brez kompleta po teh (Via Italiana ipd.) poteh. Sicer me tudi brez kompleta ni bilo strah, vendar pa komplet še utrdi občutek varnosti in užitek je posledično še večji. Pa varnost seveda tudi. Ne nosim pa ga na vsako zavarovano pot. Dodatno kompliciranje in zamudno prepenjanje, dodatna teža v nahrbtniku so že stvari, zaradi katerih je človek pripravljen sprejeti malo večje tveganje. Brez tveganja pa v gorah tako ne gre. Da ne omenjam vožnje po cesti do tja in nazaj... :? LP P.S.: Èe si šel skozi Turski žleb in nisi imel težav in si mnenja, da bi bil sposoben podobno preplezati tudi nad malo večjim prepadom, potem z večino omenjenih poti ne bi smel imeti bistvenih težav. No, pred Via Italiano si morda raje omisli še kakšno vmesno stopnjo, omenjene slovenske "najzahtevnejše" bi bile kar primerne.

xerox: nedelja, 13. avgust 2006, ob 9.10 uri

Definitivno, ker VDV in Turski žleb sta 10 svetlobnih let narazen. Èe že poznaš Okrešelj, pojdi prej vsaj na Mrzlo Goro, pa kakšno Jubilejno(Razor-Prisojnik). Izpostavljenost v kaminu Kopiščarjeve(Jeseniške) v Prisojniku pa ti bo povedala, če naj sploh pomisliš na še težje ture. Najbolj pa se pri iskanju informacij boj tistih, ki ti govorijo, da ni tam nič posebnega. Ferate niso Triglav (za množice)!

primoza: nedelja, 13. avgust 2006, ob 9.56 uri

le-tega pa vseeno toplo priporočam, saj se steza velikokrat "zabaše" in je potrebno počakati počasnejše planince prav na najbolj izpostavljenih mestih.
Italiana ni ravno primerna za čakanje v vrsti, takrat jo je bolje izpustiti iz repertoarja. Nevarnost padajočega kamenja je namreč zelo velika. Tako je najpametneje zgodaj štartati, da si ob svitu blizu vstopa pri bivaku Nogarri, potem pa je veliko lepša. Samovarovanja osebno na tej poti oz. na podobni Via italiani ne uporabljam, žena pa ga. Èelado pa obvezno. Od zavarovanih poti bi morda izpostavil "zanemarjene", ki postanejo potem težavnejše, kot kaka z železom okovana navpičnica. Primer je grebenska od Struga pa do Vevnice. Ne vem pa kakšne so novejše razmere na tej poti, ko sem se je lotil pred leti je bila praktično s par zarjavelimi klini in z nekaj delikatnimi krušljivimi izpostavljenimi mesti, ki so zahtevala varovanje.

barby: nedelja, 13. avgust 2006, ob 10.32 uri

Strinjam se s Xeroxom. Pri vodenju na Triglav sem imela naslednji primer: Iz Vrat smo se v mali skupini vzpeli čez Plemenice, po vseh pravilih, vendar je imel neki možakar zaradi strahu pred izpostavljenostjo blazne probleme. Malo je falilo, da se nismo popolnoma zataknili nekje v spodnji tretjini. Ampak ko smo prišli na Dolič, je bil že junak. Na Triglavu pa so člani dveh familij z mularijo vred razpravljali, kje naj sestopijo v Vrata do avtomobilov, ker se jim ni luštalo spet po isti čez Prag. In ta isti tip jim je šel razlagat, da naj gredo dol čez Plemenice, kjer je ful razgledno in kao nič posebnega. Ko sem ga ostro ustavila pri takih napotkih, je enemu od fotrov mežikal, češ, baba je pač paničarka in ta mu je ob tem celo razumevajoče kimal. Mislim da so se kasneje vrnili čez Prag, ampak zaradi žensk, ki sta njihovo razpravo zaključili v trenutku. Ob tem ne mislim poudarjati ženske previdnosti, ampak takih, ki so se mi enkrat že panično tresli, kasneje pa se ustili, da bi zaradi tega zrasli v tujih očeh, se na turah izogibam kot hudič križa.

Luki: nedelja, 13. avgust 2006, ob 16.24 uri

Via Italiana je bila do sedaj meni se najbolj adrenalniska Hanzova na Malo Mojstrovko je tudi kar uredu Mrzla Gora je res krusljiva, vendar je na moji lestvici pod obema, saj ni tako odprta Potem velja omeniti Gradisko turo, Skrlatica v zgornjem delu... sej mislim da obstaja neka knjiga zavarovane poti al neki podobnega. Lp, Luka

penzionist: nedelja, 13. avgust 2006, ob 17.36 uri

Barby, povsod se najdejo(mo) taki, ki bi bli radi frajerji, ki so(smo) pametni za ponoret...se je pa dobro znat naučit, da te to ne gane - greš pač svojo pot naprej. Po svoje.

alazeh: nedelja, 13. avgust 2006, ob 17.38 uri

Ja, Barby, take stvari mene tut zlo jezijo. Tega je OGROMNO, žal.

mariborcan: ponedeljek, 14. avgust 2006, ob 3.48 uri

Nisem prepričan, ampak če ste s temi komentarji o ljudeh, ki se delajo frajerje in so vedno najbolj pametni ter katerih se je treba bati, če rečejo, da neka pot ni nič posebnega, mogoče mislili moj post, potem bi bilo boljše, da drugič direkt poveste, da se človek lahko zagovarja. Kakorkoli, jaz nisem rekel, da so omenjene poti lahke, ampak samo, da so določene (recimo Vrbanove, Hanzova brez upoštevanja snežišč, ki jih včasih tudi ni ipd.) v vodnikih opisane malo preveč spektakularno (precenjene). Takšne so se pač zdele meni, ko sem jih obiskal. Seveda pa je to povezano s tem, da sem šel iz lažjih proti težjim - če bi se takoj na prvi ali drugi turi zakadil na tako pot, bi verjetno bil drugačnega mnenja. Zdi pa se mi tudi, da nekateri malo podcenjujete Turski žleb. Za primerjavo vzemimo tisto prečnico na Via Italiani malo pred koncem, ki je povsod opisana kot neko super spektakularno mesto. Tudi v Turskem žlebu imamo prečnice po skobah po gladki steni, razlika je le v tem, da je spodaj manjši prepad, ki pa je še vedno dovolj velik, da je zelo vprašljivo, če bi padec preživeli! Se popolnoma strinjam, da ima ta razlika v globini velik psihološki učinek, vendar pa na samo težavnost plezanja to ne vpliva, zato menim, da po tej plati razlika med Turskim žlebom in Via Italiano sploh ni tako zelo ogromna (se pa strinjam, da določena razlika je, vendar mogoče malo manjša, kot nekateri trdite). Seveda pa je tudi popolnoma napačno, če bi zdaj nekdo, ki je prehodil Turski žleb, mislil, da je s tem postal že skoraj alpinist in da se bo po ostalih poteh že kar z rokami v žepu sprehajal (malo karikiram). Drugače pa sem tako že zgoraj priporočal še kakšno vmesno stopnjo med Turskim žlebom in Via Italiano (recimo kaka Kopiščarjeva), da preskok (predvsem tisti psihološki zaradi neprimerno večje globine pod nogami) ne bi bil prevelik. LP

Luki: ponedeljek, 14. avgust 2006, ob 17.57 uri

Cist prov je da dajejo vodniki predstavo kot da je cela pizdarija tista pot! Ce bi pisal samo tam gre ena pot bi gor hodili vsi, koliko bi jih potem resevali ali pobirali? Boljs da serjes kocke doma ko beres kot pa da nekje sred zajl ugotovis da je zadeva prevec luftig zate in ne gres ne naprej ne nazaj. lp, Luka

solja: ponedeljek, 14. avgust 2006, ob 19.47 uri

Ja, je vseeno bolje kak klicaj več v vodnikih. Kakšnemu pa vseeno dajo malček mislit zakaj so. :idea: Kaj pa pravite na pot od bivaka na Robu nad Zagačami po grebenu na Mangart, kot nadaljevanje VDV? Meni so bili nekateri delčki, do stika s potjo iz Koritnice, prav luštni :lol: pa lep planinski pozdrav

solja: torek, 15. avgust 2006, ob 17.36 uri

No, saj prav tisti kamin sem imel v mislih :D in pa sestop do poti iz Koritnice je tudi malček bolj... Se pa strinjam, da je naprej precej dolgo(vezno) Planinski pozdrav vsem ps: danes sem prečil od Kukove špice do Dovškega križa. Fino, le megla je včasih nagajala. Se mi zdi, da je bilo včasih več možičkov :?:

felix: torek, 15. avgust 2006, ob 20.25 uri

Dejte no, tole je vse skup mala malca! Eni "dohtarji" te in podobne zadeve kar z bicikli pregurajo...

Martin2: torek, 15. avgust 2006, ob 22.34 uri

No, saj prav tisti kamin sem imel v mislih :D in pa sestop do poti iz Koritnice je tudi malček bolj... Se pa strinjam, da je naprej precej dolgo(vezno) Planinski pozdrav vsem ps: danes sem prečil od Kukove špice do Dovškega križa. Fino, le megla je včasih nagajala. Se mi zdi, da je bilo včasih več možičkov :?:
Oj, in kako je pot izgledala, težavnost, krušljivost... lp M2

CarpeDiem: četrtek, 17. avgust 2006, ob 21.32 uri

Verjetno ima vsak malo drugačno mnenje o posamezni težavnosti, tako sem npr. za Kamniško Savinjske alpe (ki jih precej dobro poznam), večkrat slišal, da veljajo za najzahtevnejše smeri: Kremžarjeva na Kočno, Kopinškova na Ojstrico in sloviti Turski žleb, no in vse te 3 naštete se mi niso zdele nič posebnega, jaz bi omenil npr. plezalno pol od Ledin na Križ (Koroška Rinka), ki mi je bila fuul všeč! 8)

CarpeDiem: torek, 29. avgust 2006, ob 19.55 uri

A mi lahko kakšen poznavalec Julijskih pove kakšna zadeva je - Široka peč, ker v knjigi 100 SLO vrhov je avtor - Stanko Klinar proglasil Široko peč za najtežje dostopno SLO goro! Sej se ne bi čudil, če je res, ker je z vseh strani videt kot nedostopna trdnjava! :?:

bmare: torek, 29. avgust 2006, ob 20.33 uri

Široka peč je res najtežja. To potrjujejo tudi gorniki, ki so jo že obiskali. Primerna za najizkušenejše ali z vodnikom. :!: :!: :!: Veliki poznavalec je že vedel, zakaj jo ni opisal v nobeni od knjig. Drugače pa je pri gorništvu, tako kot pri drugih športih. Začneš z lažjimi turami, nato pa težavnost stopnjuješ. Tako ti z leti tudi težavne zavarovane poti ne predstavljajo težav. Zato ljudje različne poti različno ocenjujejo odvisno od iskušenj. RE:Alazeh "To je samo EN primer, kako hitro se lahko psiha navadi... Seveda pa gotovo ni pri vseh enako. Pa še: tiste zajlice pod Kanjavcem so (vsaj v očeh) nekaj drugega kakor one na Plemenicah..." Ko si mlad stvari drugače gledaš. Takrat o nevarnostih sploh ne razmišljaš.

alazeh: torek, 29. avgust 2006, ob 23.27 uri

Ko si mlad stvari drugače gledaš. Takrat o nevarnostih sploh ne razmišljaš.
Ja. Èeprav, no, poznam kar nekaj deklet, ki so še precej mlada, pa se ne pustijo zvabiti v hribe. Pravijo, da se jim zdi prenevarno. :?

vijolica: sreda, 30. avgust 2006, ob 17.59 uri

Moja izkušnja pa je obratna. V mlajših letih, ko še nisem premogla vodnikov in zemljevidov in sem hodila pod vodstvom bolj izkušenih, ki so jih, sem prehodila kar nekaj zahtevnih poti, pa me vnaprej ni bilo nič strah. Na sami poti, predvsem, ko je bilo treba iti strmo navzdol, me je že bilo, pa sem to hitro pozabila. Po prebiranju vodnikov še tudi nisem imela posebnega strahu, zdaj, ko sem začela prebirati ta forum, pa sem se kar malo zamislila in se mi je marsikaj začelo zdeti pretežko zame. Res pa je, da zadnjih nekaj let nisem bila na "pošteni" visokogorski turi, letos, ko sem spet začela, vidim, da je bil ta zadnji strah in dvom pretiran.

bmare: sreda, 30. avgust 2006, ob 18.03 uri

Tako je tudi spoštovanje do gora je potrebno. Moraš vedeti do kje so ( posameznikove ) meje zmožnosti in se jih držiš. Èe pretiravaš lahko pride do nesreče. Še tako se ti lahko hitro zgodi kaj nepredvidljivega. Vijolica, obisk gora z izkušenejšimi je najboljša začetniška varianta spoznavanja gora, predvsem visokogorja.

Žuža: petek, 1. september 2006, ob 14.51 uri

Hm, meni je kot ena bolj adrenalinskih tur ostala v spominu moja prvopristopna na Mrzlo goro (po markirani z Okrešlja), pa ne toliko zaradi same poti, ampak zaradi vetra. Tudi take reči "spreminjajo" težavnost poti. :oops: Pa vsakokrat, ko grem nanjo, jo drugače občutim (mi je pa osebno lažja varianta iz Matkovega kota). Res, težavnost neke poti ni lahko ocenit, ker niso zajeti subjektivni dejavniki. Mene recimo spravljajo v obup grebeni, mam pa zelo rada kaminčke :oops: Nekoč tudi nisem uporabljala samovarovalnih kompletov. Sedaj ga imam na bolj zahtevne poti ponavadi zraven (predvsem če mi je pot neznana), če zaradi drugega ne pa zaradi občutka varnosti, pa še lepo se lahko zazihram, ko se sredi stene ogledujem za možnimi fotografskimi motivi. :D

CarpeDiem: petek, 1. september 2006, ob 22.54 uri

Žuža - s tabo se nebi mogel bolj strinjat, ker je total nehvaležno nekomu podajat oceno kolk je kaj težavno, ker vsak osebek posamezno situacijo drugače občuti! Meni npr. je najbolj nevarno - kakšen izpostavljen del, pa na njem skala (magari nerazmajana), na njej pa šoder, pol pa če ti na šodru mal spodrsne pa greš PAPA, za vse večne cajte najbrž, no to je mogoče edina zadeve ob keri dobim kar kurjo kožo v hribih! :!: Kako pa se vam ostalim zdi - opisana moja "rak - rana"! :evil:

alazeh: petek, 1. september 2006, ob 23.25 uri

Kako pa se vam ostalim zdi - opisana moja "rak - rana"! :evil:
Mene tut tuki čevelj žuli.

Otto: sobota, 2. september 2006, ob 8.16 uri

Imata oba kar prav.

fpetel1: torek, 5. september 2006, ob 20.54 uri

Men osebno se zdi tut plezalna na Šmarno goro precej zahtevna - mesta primerljiva z Jubilejno na Prisojnik ali Bambergovo (Plemenice) na Triglav in definitivno (moja osebna presoja) precej zahtevnejša od Slovenske na Mangrt (ki je nevarna predvsem zaradi kamenja). Zahtevnost je bolj subjektivnega značaja.

CarpeDiem: nedelja, 10. september 2006, ob 10.27 uri

A potem (kdor se ne boji izpostavljenosti), se mu lahko priporoča za na Triglav čez plemenice in spust čez Prag al pa Tominškovo npr.? :D Pred tem pa seveda treniranje na Grmadi!

MIRKY: nedelja, 10. september 2006, ob 20.44 uri

Osebno menim da je v Sloveniji preveč kilometrov zajl in preveč klinov, posledično se po teh zajlah obešajo vsi mogoči turisti ki kazijo ugled gornikov.

Filip: ponedeljek, 11. september 2006, ob 7.45 uri

A potem (kdor se ne boji izpostavljenosti), se mu lahko priporoča za na Triglav čez plemenice in spust čez Prag al pa Tominškovo npr.? :D
Povsem priporočljivo, dostikrat je to moja varianta. In če si nekako vsaj do opoldne na vrhu, kar ne bi smel biti problem, si lahko pred nočjo v Vratih. Tominškova pa mi je za spust kar malo zoprna, raje čez Prag, še najraje za Cmirom.

Domen: ponedeljek, 11. september 2006, ob 23.50 uri

Osebno menim da je v Sloveniji preveč kilometrov zajl in preveč klinov, posledično se po teh zajlah obešajo vsi mogoči turisti ki kazijo ugled gornikov.
Se pridružujem temu mnenju! Poleg tega večina teh "turistov" pojma nima, da so klini resda namenjeni kot pomoč pri napredovanju, medtem ko so zajle v osnovi namenjene zgolj samovarovanju in ne za obešanje in ostalo telovadbo po njih. In potem od takih pametnjakovičov beremo izjave, da na tej in tej poti pa samovarovalni komplet res ni potreben in v kakšnem obupnem stanju je ta in ta plezalna pot v sosednji Italiji, saj zajla za kak cm opleta.

MIRKY: torek, 12. september 2006, ob 19.58 uri

se strinjam z gorazdom.Zmeren strah pripomore k večji pazljivosti, nevaren pa je, ko prerase v paniko in panični ljudje so v gorah najbolj nevarni.

kj1: sobota, 16. september 2006, ob 16.53 uri

problem je le, če na take avtomehanike naletiš vedno, ko se odločiš k peku :x (tudi v dnevni sobi) s čepki v ušesih pa tud ne moreš hodit okol. zdi se mi, da včasih ta panika, navadno najbližjih, pripomore k temu, da gre človek v hribe tudi s slabo vestjo, ki pa seveda ob pogledu na gore že izgine. :) sicer pa mislim, če daš gori vedno prednost in premoč, je tudi strahu manj oz. če si se sposoben na ključnem mestu obrniti, ker mu preprosto nisi kos, potem pred goro niti ne moreš imeti pretiranega strahu. to ključno mesto lahko že naslednje leto premagaš s polnim užitkom in ne s polnim strahom. lp

CarpeDiem: sobota, 16. september 2006, ob 19.46 uri

Jaz pa nikakor ne morem razumet ljudi, ki se total ustrašijo zajle al pa klina, pri tem pa nikakor ne morejo doumeti, da sta ti 2 zadevi tam glih zato, da nam olajšata vzpon - spust, ne pa da nas prestrašita na polno! :evil: Zadnjič smo se glih vračal s 7J, pa je sledil spust s Komarče in sem imel zraven kolegico, ki v resnih hribih še ni bila in se ful boji prepadov, pa je blo kar nekaj panike, ampak sem biv skoz tik zraven nje, ji dvigal moralo in pri tem dajal navodila. No in končni rezultat ni bil: "nikol več me ne zvlečeš v te fakin skal!", pač pa "kdaj gremo naslednič - in to na Komarčo", da se že bolj izkaže, ker kot je sama rekla, led je prebit, pa makar z glavo! :lol: No in s takimi ljudmi mi je ful fino hodit, ne pa s tistimi ki stalno panicirajo in nardijo problem tut tam kjer ga ni! :!: Pol pa še nekateri stalno gledajo prepade in kok globok lahko padejo, pa madona sej niso šli menda gor zato da dol padejo, to se mi zdi ful luzersko razmišljanje, res pa je da lahko padeš dol ravno v primeru da ne gledaš pod noge, ampak to je pa že druga zgodba! :!:

kj1: sobota, 16. september 2006, ob 21.39 uri

moraš razlikovat med ljudmi, ki gredo le enkrat na leto v hribe, ali še manj, in še to le zaradi majhne popestritve življenja. taki ljudje seveda niso navajeni in se ne morejo navadit pogledov v prepade, ker so premalokrat v gorah. zato verjetno pride do takega razmišljanja. enako se zgodi pri tistih, ki v hribe sploh ne gredo in vse vidijo prek tv ali iz doline. seveda, da je za marsikoga grozno. potrebna je večja strpnost, da se razume, da se v gore ne hodimo ubijat ampak uživat življenje vsak na svoj način.

Domen: nedelja, 17. september 2006, ob 7.30 uri

problem je le, če na take avtomehanike naletiš vedno, ko se odločiš k peku :x (tudi v dnevni sobi) s čepki v ušesih pa tud ne moreš hodit okol.
Vsekakor, se strinjam, žal je temu pač tako! :x Bistveno pri tem je, da jih pač uspeš prepoznat kot avtomehanike...!

Mukica: nedelja, 17. september 2006, ob 7.53 uri

Jaz pa razumem ljudi ki jih je strah prepadnih predelov.sem že ena izmed njih. V mladosti sem padla z gradbenega odra-delali fasado in posledice so tu bojim se višine.Je pa hudo res da se s prakso vsega navadiš,po takih predelih ki so zavarovani je pa mnogo laže,previdnost in siguren korak pa si čez.Èe je kaj ful zoprnega se pa izognem tako da že doma preštudiram smer in greva raje kam drugam-lažljo.

CarpeDiem: sobota, 23. september 2006, ob 20.16 uri

Èe se malo vrnemo k Široki peči, me zanima, kok vas je že blo gor, in ali je total nemogoče gor priplezat, oz. bom tako reku, al bi blo ful dela, da bi napeljal jeklenico, pa bi bla pol tut za nas navadne "krtinarje" dostopna!

Tomaž: sobota, 23. september 2006, ob 20.27 uri

Èe se malo vrnemo k Široki peči, me zanima, kok vas je že blo gor, in ali je total nemogoče gor priplezat, oz. bom tako reku, al bi blo ful dela, da bi napeljal jeklenico, pa bi bla pol tut za nas navadne "krtinarje" dostopna!
Zakaj pa, da bi še tisti košček martuljškega sveta naredil "obljudnega"! Kaj ni zadosti preostalih vrhov, na katere vodjo prav tako zelo zahtevne poti na vrh? Kot je nekdo na Gore - ljudje že zapisal glede Repovega kota: Citiram;[i:e895134f25] Predlagam da se na kritičnem mestu ( nekaj metrov) postavijo varovala in tako zmanjša možnost padcev z ozirom da je prvotna pot podrta in za manj izkušene usodna. Anketa je pokazala da v R. kot hodijo dobro izurjeni planinci oz. alpinisti . Z ozirom da je Repov kot zelo lep kotiček z svojimi slapovi i čudovito lepimi planikami ,omogočimo tudi manj izurjenim da bolj varno pristopajo v ta del Kamniških gora. [/i:e895134f25] Samo še to se manjka, da Pot skozi Repov kot markirajo! :x

pismo1: sobota, 23. september 2006, ob 20.37 uri

,,,,,,,oz. bom tako reku, al bi blo ful dela, da bi napeljal jeklenico, pa bi bla pol tut za nas navadne "krtinarje" dostopna!
Se strinjam s Tomažem Zakaj pa, da bi še tisti košček martuljškega sveta naredil "obljudnega"! Kaj ni zadosti preostalih vrhov, na katere vodjo prav tako zelo zahtevne poti na vrh?
Tudi jaz sem bolj "krtinar" , sem pa mnenja da trenutno vsak za sebe najde nekaj primernega.Torej, ni potrebno vsako pot narediti "obljudeno"

bmare: sobota, 23. september 2006, ob 20.45 uri

Èe se malo vrnemo k Široki peči, me zanima, kok vas je že blo gor, in ali je total nemogoče gor priplezat, oz. bom tako reku, al bi blo ful dela, da bi napeljal jeklenico, pa bi bla pol tut za nas navadne "krtinarje" dostopna!
Strinjam se z Tomažem. Tega zaenkrat ne boš dočakal. Martuljški konec so brezpotja razen Škrlatice in Špika. Vendar so nekatera brezpotja zaradi vse večjega obiska postale že kar lepe potke. Je pa užitek hoditi po teh brezpotjih, ker ni mase ljudi in prelepi pogledi na vršace. Pozna pa se tudi da te poti obiskujejo pravi planinci saj ni smeti na poti, tako kot na poteh na drugi strani doline ^^^.

CarpeDiem: torek, 26. september 2006, ob 21.07 uri

No sej vas kar razumm, ker griči ne rabjo čist za vsako "mestno srajco" in pa do konca skomercializirani, ker po tej logiki, bi loh nardil en velik dvigal prek severne TR stene, pa bi se plačal kakšnih 20 Ojrov, pa bi biv biznis, aja pa pred tem bi moral obvezno triglav mal nadzidat, za tistih 136 m! :lol: Samo kolk bi blo šele pol smeti v hribih!

Domen: sreda, 27. september 2006, ob 9.35 uri

Samo kolk bi blo šele pol smeti v hribih!
Ko sem se par let nazaj podal na Oltar preko Velike Dnine, sem imel možnost opazovat očitno razliko med markirano potjo in brezpotjem. Dokler sem bil še na markirani poti preko Lipance na Špik, sem se komajda prebijal čez kupe nesnage na in ob poti. Od odcepa proti Dnini dalje, praktično nisem videl več niti najmanjšega papirčka. Razlika je bila več kot očitna in s komunalnega vidika je tudi to razlika med markirano potjo in brezpotjem! Zato se tudi jaz pridružujem mnenju, da je markiranih poti več kot dovolj in da bi se prilegla kvečjemu kaka manj in ne več. Kake zajle na Široki Peči bi bile pa za moje pojme itak zločin brez primere!! Seveda bi si pa vsakdo hribe rad prikrojil po svojih interesih!

KUKI7: sreda, 27. september 2006, ob 14.47 uri

Zakaj poti v Repov kot ne bi markirali? Zakaj je bilo potrebno več dekad, da so v Klinu postavili tablo, pot v Repov kot pa zaplombirali. Zakaj recimo ne bi pisalo Repov kot, nemarkirana zelo zahtevna pot? Zakaj recimo na maturanca nismo smeli iti v kavbojkah? Ali v opero, če ti je na zunaj pisalo, da si delavc? Ali beli tenis, če nisi dohtar, ga ne smeš igrati in še in še.... Tudi sam nekako razdelim svoje ture samotne, družinske in prijateljske; tudi sam po klasiki že dolgo nisem bil na Cojzovi ali Kamniškem. Nekoč sem po enodnevnem Triglavu že ob štirih hitl proti Aljažu. Pa zagledal dva zaljubljenca s ta pravimi šampanjc kozarci, in ne praznimi in naravno ohlajeno vsebino, pa sta se mal muzala, ko sem se napojil kot rosno mlada deklca. (ne s šampanjcem) Pa leta 2000 na Ojstrici Abrahama s kolesom srečal, pa vidu tudi buteljke odpirat ali pivo na Grintavcu prodajat. Življenje je čudoviti spekter poti in pustimo vsem možnost za izbiro lastne. To je edina pot, ki vodi do tvoje (moje) poti. p.s. piva na Grintavcu ali Triglavu ne prodajajo pogosteje, tenisa ne igra vesoljna Slovenija, Kurja dolina ostaja moja dolina

mosovnik: sreda, 27. september 2006, ob 15.08 uri

Ne morem si kaj, da ne bi Kukiju odgovoril. Takšne poti kot so Hudi prask v Mrzli gori, Repov kot, Zeleniške špice, šija Brane, Kaptan, itd,itd., sodijo že med alpinistične vzpone in za vsakega hribovca te poti definitivno niso. To je ena stvar, druga, ki se meni zdi bolj pomembna, pa je, da , če bi te poti bile označene, pa če tudi samo na začetku, bi se je lotevali "planinci", ki so osvojili Triglav in mislijo s tem, da so osvojili vsa potrebna znanja in izkušnje, prepotrebne v visokogorju, predvsem na samotnih prepadnih brezpotjih,da o ekologiji ne govorim in ne nazadnje, naj ostane nekaj tudi za nas, ki zahajamo in se izgubljamo v tem prelepem "nekoristnem" svetu visokogorja. :idea: Tisti pa, ki se nameni v te predele, pa si tako ali tako pridobi potrebno informacijo, ker takšnih poti si resnično ne more in ne sme privoščiti vsakdo !!!! :evil:

Rožle: sreda, 27. september 2006, ob 22.11 uri

Pot v iz Klina v Repov kot res ni zaplombirana, včasih se pač zgodi, da markacistom pade kakšno nič hudega sluteče drevo. Sam o sebi odločaš.
Se zelo strinjam. Ampak za kaj takega je potrebno imeti s seboj najpomembnejši kos gorniške opreme - glavo

slovan: četrtek, 28. september 2006, ob 11.22 uri

A tisto deblo ni bilo v planu? :o Ko sem šel nazadnje tam mimo, sem pomislil da je to dodatni varnostni ukrep poleg novih tabel in obnovljene markacije na skali. Zdelo se mi je zelo originalno. Sem pa tudi sam na tem odcepu enkrat zgrešil (bila je zgodnja ura), pa tudi druge sem že videl, da so falili. Èe si šel tam prvič, potem zadeva ni bila tako zelo jasna.

spleza: četrtek, 28. september 2006, ob 15.24 uri

Ampak za kaj takega je potrebno imeti s seboj najpomembnejši kos gorniške opreme - glavo
:lol: 8) Sem pa tudi sam na tem odcepu enkrat zgrešil (bila je zgodnja ura), pa tudi druge sem že videl, da so falili. Èe si šel tam prvič, potem zadeva ni bila tako zelo jasna.
Pa seveda markacijam sledil vse do Srebrnega sedla... :idea: :lol: 8)

Rožle: četrtek, 28. september 2006, ob 16. uri

A tisto deblo ni bilo v planu?
Mislim, da v tem primeru ni bilo ponesreči, kot v primeru poti Rudno polje - Studorski preval: [url]http://www.planid.org/objave_view.php?pid=7420[/url] Ob zadnji večji obnovi poti na Kamniško sedlo pred 6. leti so pod žagami markacistov padala drevesa malo višje v gozdu med Klinom in Pastirci. Povsem brez potrebe in precej amatersko so markacisti takrat podirali drevje na del zelo solidne markirane poti, pot pa potem na novo v okljukah in meandrih speljali drugje. V svoji vnemi so celo zaprli dostop do Bosove grape, ki je pozimi najbolj obiskana smer v Brani. Niso se pa niti dotaknili dela markirane poti v Klinu takoj od odcepa v RK, ki je bil takrat še v slabšem stanju kot sedaj. Èe bi takrat tisto energijo usmerili v obnovo dela poti takoj nad odcepom, bi sedaj ne bilo toliko dilem kje je pot. Povsem se strinjam, da so v tem primeru markacisti originalni, samo ljubše bi mi bilo če bi bili malo manj originalni pa malo bolj strokovni. Saj ni treba daleč, samo čez Kamniško sedlo je treba it mal pogledat, da bi videli, kako se stvarem streže. :idea:

slovan: četrtek, 28. september 2006, ob 17.15 uri

Sem sicer nekoliko izven konteksta. 8) Pa seveda markacijam sledil vse do Srebrnega sedla...
Spleza, da ne boš mislil, da to ni [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=2324&postdays=0&postorder=asc&start=50]možno[/url]. Mislim, da v tem primeru ni bilo ponesreči, kot v primeru poti na poti Rudno polje - Studorski preval
Tale je pa že kar malo kruta do drevesa. Sam sicer težko presojam strokovnost markacistov, ampak verjetno obstajajo neka pravila, kako se markira. Menda moraš opraviti tudi neko usposabljanje. 20:00, 30.9.2006 :idea: Zdele sem se šele spomnil, da je omenjeno deblo padlo brez potrebe. Markacisti bi lahko naredili tako kot so pri spodnji postaji žičnice za Kokrsko sedlo.

CarpeDiem: petek, 6. oktober 2006, ob 23.27 uri

Kaj pa pot na Mrzlo goro (Hudi Prask), a se to še vedno smatra za brezpotje, al je že kaj markirana oz. kok je v resnici težavna, me zanima?! 8)

sla: ponedeljek, 9. oktober 2006, ob 8.32 uri

Hudi prask je opisan na več koncih tega foruma- malo preberi, pa boš ugotovil, da ni markiran in da je lahka alpinistična smer....

CarpeDiem: petek, 17. november 2006, ob 15.31 uri

Za drugo leto mi je fuul želja zlesti vsaj na Oltar, po možnosti pa tudi na Rokave, zdej pa me zanima (objektivno) kakšne težavnosti so te zadeve, ker Oltar je verjetno precej lažji od Rokavov (tako sem že večkrat slišal). Mi je pa zaenkrat kar malo nerodno pogledat Martuljkovo skupino, ko sem bil samo na Špiku in Škrlatici, vmes pa ogromna praznina in to vrhov nad 2600 metri!

Marijana & Marko: petek, 17. november 2006, ob 18.44 uri

Tomaž: petek, 17. november 2006, ob 21.26 uri

Za drugo leto mi je fuul želja zlesti vsaj na Oltar, po možnosti pa tudi na Rokave..
In kateri je bil do sedaj tvoj najtežji vzpon v naših hribih, na kateri vrh? :? Jaz imam tudi ful velike želje... Sam ne povem... :lol: :lol:

Tejtej: sobota, 18. november 2006, ob 19.49 uri

izmenjava mnenj in izkušenj planincev in pohodnikov
No, moje mnenje: Rokav in Oltar ne spadata med najtežje [b:823fb1e8cc]označene[/b:823fb1e8cc] poti (naslov te teme).

pismo1: nedelja, 19. november 2006, ob 22.08 uri

Preberite si prejšnji prispevek :idea:

marfi: nedelja, 19. november 2006, ob 22.40 uri

Oltar je pogojno že Spleza [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=2416]označil[/url] (bi dal dikretno povezavo pa, žal, police prenavljajo).

CarpeDiem: ponedeljek, 20. november 2006, ob 8.26 uri

Za drugo leto mi je fuul želja zlesti vsaj na Oltar, po možnosti pa tudi na Rokave..
In kateri je bil do sedaj tvoj najtežji vzpon v naših hribih, na kateri vrh? :?
Ja od označenih poti je bila Via Italiana - Mangrt, od brezpotij pa sem bil samo čez Šijo na Brano, medtem ko Hudi prask na Mrzlo goro (na to smer sem bil zelo gorak), so mi pa nekateri odsvetovali! :lol: Tolk o tem, sicer pa nekateri vidim zelo radi kritizirate, zavijate z očmi itd. česar jaz ponavad ne počnem in imam zelo veliko potrpljenja, ko je treba koga učit ali kakorkoli uvajat, pri tem pa je treba eno in isto ponavljat po več kot dvakrat!

CarpeDiem: torek, 21. november 2006, ob 8.41 uri

No zdej pač je kar je, :oops: Tema se mi po eni strani ni zdela tok mimo, ker se je pač nanašala na težavnost posamičnih smeri, pa glede na to da so Rokavi in Oltar kokr vem brezpotja, pol je to pač loh tut delno v pravi smeri, če pa se gremo kaj je definicija OFF TOPICOV, pa je to že druga zgodba! :?: :!: