Repov kot - Srebrno sedloiztokk: petek, 20. avgust 2004, ob 18.38 uri; ogledov: 0 Hi!
Kaksna je kaj pot iz Repovega kota na Srebrno sedlo. Vem, da je nemarkirana in da naj bi bil vzpon na sedlo malo tezji. A bi mi lahko kdo kaj vec povedal?
Hvala! |
Odgovori | | |
|
iztokk: petek, 20. avgust 2004, ob 18.38 uri Hi!
Kaksna je kaj pot iz Repovega kota na Srebrno sedlo. Vem, da je nemarkirana in da naj bi bil vzpon na sedlo malo tezji. A bi mi lahko kdo kaj vec povedal?
Hvala! |
|
Tomaž: petek, 20. avgust 2004, ob 19.42 uri Vzpon na Srebrno sedlo iz Repovega kota je plezanje 1. stopnje. Potrebuješ dober smisel za orientacijo, ker hodiš po neoznačeni poti in brezpotju!
Tura je lepo opisana v knjigi Andreja Stritarja: Grintovci- Južni pristopi
p.s. pa le čelado na glavo!!
Tomaž |
|
primoza: petek, 20. avgust 2004, ob 19.58 uri Odcep steze v Repov kot je od poti na Kamniško sedlo, na zečetku strmine, ki se mimo izvira konča na Pastirjih. Na voljo imaš dve varianti, eno, ki takoj prečka potok in se na drugi strani mimo partizanskega spomenika vije po pobočjih Zeleniških špic in drugo, ki poteka po Planjavskem pobočju nad potokom. Obe poti se nato v dolini Repovega kota združita, vzpenjaje slediš dobri stezi. Ko jo precej visoko zmanjka, se povzpneše čez skrotasto zaporo skoraj naravnost navzgor, nato ti pomagajo tudi možici. Ko premagaš skrotasto zaporo, je težav konec. Kmalu naletiš na markirano pot Korošica-K.Sedlo.
V megli ne priporočam, vsaj prvič ne. Èelada je sicer priporočljiva, ni pa nujna. |
|
iztokk: petek, 20. avgust 2004, ob 20.39 uri Hvala za odgovora. Nimam celade, upam da bo slo brez nje. :-) |
|
Anonymous: petek, 20. avgust 2004, ob 21.15 uri hja, sej povsod gre brez celade, dokler ti ne pade kaj na glavo :?
upam, da ne zveni to prevec pokroviteljsko, ampak tak pac je... |
|
iztokk: petek, 20. avgust 2004, ob 21.22 uri Pa tam pogosto pada? |
|
primoza: petek, 20. avgust 2004, ob 21.50 uri Nisem ne vem kakšen specialist za pot, enkrat sem šel v megli, enkrat v mokrem in enkrat v normalnih razmerah - rekel bi, da je kamenja tam povprečno in ne nadpovprečno. Bolj je zoprna orientacija in to samo čez tisti stometrski skrotasti del, posebej na začetku. |
|
iztokk: petek, 20. avgust 2004, ob 22.05 uri Pa si sel z celado? Meni so trije priporocali to pot in da je to dosti enostavna in lepa. Nobeden ni omenjal padajocega kamenja oz kaj bolj resnega plezanja. Vse kar je to, da pot ni markirana. S sabo bom imel znanko, ki pa je ze bila tam, dvakrat. Se pravi z orientacijo nebi smelo biti problema, saj naj bi poznala pot. |
|
Tomaž: petek, 20. avgust 2004, ob 22.19 uri Jaz sem imel čelado! Kot je napisal Primož, uporaba čelade ni nujna, je pa priporočljiva! Pazi predvsem na tistega, ki hodi pred teboj...
Sestop po isti smeri je zahtevnejši; pač odvisno, kam si namenjen. Èe si namenjen na Planjavo je potem bolje sestopiti na Kamniško sedlo..! Zavedaj se, da je ta tura opisana v knjigi kot zelo zahtevno brezpotje! |
|
primoza: petek, 20. avgust 2004, ob 22.27 uri Sam čelade na tej poti nisem imel na glavi. Jo pa imam precejkrat s seboj in tudi vedno na glavi, če grem po poteh tipa čez Plemenice na Triglav in po podobnih variantah. |
|
Anonymous: sobota, 21. avgust 2004, ob 12.36 uri Midve z Aljo takrat tudi še nisva imeli čelade, čeprav sva si mislili, da bi jo bilo kar dobro imeti. Sicer kamenje ni letelo, vendar pa bi bili v primeru nesreče kar sami zelo krivi. Jaz bi si jo na tvojem mestu vsaj sposodila, če je nimaš možnosti kupiti.
Mislim, da ne bi smel imeti problemov z orientacijo, če gre s teboj izkušena kolegica (že 2X). Torej že pozna pot.
Meni se nikjer ni zdelo plezanje I. stopnje, pri enem prehodu je malce bolj zoprno, vendar sploh ne tako zelo problematično. Enkrat sem se jaz samo zaplezala, pa je bilo potem vse ok.
Steza se je pa nama zdela kar dobro vidna. Pomagali sva si s knjigo A. Stritar: 111 izletov po slov. gorah. Sestopili sva na Kamn. sedlo prek Sukalnika.
Lepo hodite. |
|
iztokk: nedelja, 22. avgust 2004, ob 20.58 uri Hoj!
Hvala vsem za opozorila in nasvete. Danes sem sel na to pot (brez celade, ki je pa tudi nebi rabil). Zelo lepa pot!!! Res je na dveh mestih malo za poplezat (2x 3m) drugace pa vse ostalo BP. Toplo priporocam vsem, ki bi radi hodili po nemariranih poteh. Pot je v zelo dobrem stanju. Veliko lepih tolmunckov, tudi nekaj planik sem nasel. Potem ko sva prisla na sedlo, sva sla na Planjavo in nato cez sedlo v dolino.
Lep pozdrav,
Iztok |
|
primoza: nedelja, 22. avgust 2004, ob 21.36 uri No, potem si tudi ti doživel to pot podobno.
Glede na to, da si tudi ti iz kamnika in da ti je gorstvo blizu, ti priporočam tudi turo iz Repovega kota na Staničev vrh (če seveda še nisi bil tam) Tu poteka vrhnja kratka lažja plezarija po precejtrdni kamenina in je v užitek.
Prej pa se preguljufaš na greben po drobljivi grapi. |
|
iztokk: nedelja, 22. avgust 2004, ob 21.54 uri Na voljo imaš dve varianti, eno, ki takoj prečka potok in se na drugi strani mimo partizanskega spomenika vije po pobočjih Zeleniških špic in drugo, ki poteka po Planjavskem pobočju nad potokom. Obe poti se nato v dolini Repovega kota združita, vzpenjaje slediš dobri stezi.
Hoj!
Jaz sem sel po poti, ki poteka po Planjavskem pobočju nad potokom. Katera pot je lepsa oz kaksna je pot na pobocju Zeleniskih spick?
Na Stanicevem vrhu se nisem bil. Sem pa danes opazoval nekaj plezalcev, ki so tam bili. Ta pot mi izgleda bolj zahtevan kot ta na Srebrno sedlo. Tam bi pa rabil celado, ceprav sta danes dva sla tja gor brez nje.
Ko sva se dvignila nad visino Stanisevega vrha je bil res lep pogled na cele Zeleniske spicke. |
|
primoza: ponedeljek, 23. avgust 2004, ob 16.45 uri Staničev vrh ni alpinistični cilj, res pa je da je vrhnji del nekaj metrov I-II plezanja, vendar manj krušljivega kot na Srebrno sedlo. Èelado bi morda rabil v krušljivi grapi pod grebenom.
Obe poti sta enako zanimivi (nezanimivi) lepši del se začne, ko se združita. |
|
Anonymous: ponedeljek, 23. avgust 2004, ob 17.55 uri Na Stanicevem vrhu se nisem bil. Sem pa danes opazoval nekaj plezalcev, ki so tam bili. Ta pot mi izgleda bolj zahtevan kot ta na Srebrno sedlo. Tam bi pa rabil celado, ceprav sta danes dva sla tja gor brez nje.
Staničev vrh sam ni prav zanimiv cilj (razen za športne plezalce, ki prilezejo po južni steni). Je pa lahko vmesna postaja pri prečenju Zeleniških špic, ki so po mojem mnenju ena lepših tur v tistem koncu. |
|
Anonymous: torek, 24. avgust 2004, ob 14.27 uri ah, oprosti Gregor, Staničev vrh je zelo lep in zanimiv samostojen cilj!
mnogi ga uporabijo za seznanitev z zahtevnejšim brezpotjem, drugi ga uporabimo, kadar se nam ne da predaleč. Zeleniške so seveda krasne, ampak seveda tudi težje, skoraj nujno je varovanje zaradi tistih kršljivih izpostavljenih kosov, pa vse skupaj se povleče.
Srebrno sedlo se mi je zdel vedno tak nekak daljši sprehod, seveda so pa tiste našodrane plate na koncu malo hecne. Zadnji skok lahko premagaš na dva načina - do pod kamina te pripelje še shojena stezica. Lahko se zdaj prekobališ preko buhtlja levo navzgor in nato v cikcaku čez šodraste plate ali pa poplezaš desno po grebenčku - malo bolj izpostavljeno, a zabavno.
Pazi! Tam zna biti kar precej ljudi (nekateri pridejo iz Kocbekovega doma) in da, padajo kamni dol! |
|
Anonymous: nedelja, 29. avgust 2004, ob 16.21 uri ah, oprosti Gregor, Staničev vrh je zelo lep in zanimiv samostojen cilj!
mnogi ga uporabijo za seznanitev z zahtevnejšim brezpotjem, drugi ga uporabimo, kadar se nam ne da predaleč. Zeleniške so seveda krasne, ampak seveda tudi težje, skoraj nujno je varovanje zaradi tistih kršljivih izpostavljenih kosov, pa vse skupaj se povleče.
Pot na Staničev vrh pelje skozi šodrasto grapo, ruševje, zadnjih 50 m je pa res lepega plezanja I. stopnje z dobrim razgledom. Meni, ki preveč ne obožujem hoje po gozdu, je to premalo, da bi odtehtalo dostop. Se pa strinjam, da je tura dobra za seznanjanje z brezpotji.
Tudi o varovanju na Zeleniških špicah imava različno mnenje. Potka po špicah gre ves čas gor in dol z občasnimi skoki za poplezat. Èe bi hotel vse te skoke preplezat v navezi, bi za vsakokratno pripravo in zlaganje vrvi porabil nenormalno veliko časa. Tudi klinov nisem videl nikjer. Mislim, da moraš za Zeleniške špice obvladat plezanje II. stopnje brez varovanja in jih potem uživaško prečiš v 1-2 urah. Skala sploh ni tako krušljiva. |
|
primoza: nedelja, 29. avgust 2004, ob 17.50 uri Staničev vrh je zanimiva jesenska tura, kljub krušljivi grapi. Greben Zeleniški špic pa ne spada pod gorniške cilje oziroma je nujno na odsekih varovanje. Klinov pa ni zaradi izkoriščanja naravnih rogljev ipd za štante, ker je običajno pri lažjih grebenskih variantah. |
|
Domen: nedelja, 29. avgust 2004, ob 18.17 uri [quote="GregorMislim, da moraš za Zeleniške špice obvladat plezanje II. stopnje brez varovanja in jih potem uživaško prečiš v 1-2 urah. Skala sploh ni tako krušljiva.
Prečit Zeleniške špice v 1 uri?! To bi pa rad videl!! Sej ne rečem, da ni možno, ampak glede na to Gregor, da to pišeš na forumu, bi bil lahko malce bolj realen! Sam sem nazadnje brez kakršnegakoli varovanja, brez nepotrebnih vmesnih postankov, porabil mislim da dobre 2 uri in pol, pa ti garantiram, da ne sodim ravno med najpočnašejše hodce!
Habjan v svojem vodniku npr. omenja čas 4-6 ur, če se prav spomnim, je pa res, da ima v mislih prečenje v navezi!
Kar se pa tiče skrotja pod Srebrnim sedlom, o katerem je pravzaprav govora, pa sem na tej isti turi sestopal v zelo gosti megli, z vidljivostjo le nekaj metrov. Sem bil prepričan, da tu za mene ni več presenečenj, pa sem se kar malo oddahnil, ko sem dosegel varno melišče. Strinjam se s predhodniki, da je bo dobri vidljivosti skrotje precej pregledno, v malce bolj pestrih pogojih pa previdnost ni odveč, sploh ob sestopu.... |
|
Anonymous: nedelja, 29. avgust 2004, ob 21.31 uri Prečit Zeleniške špice v 1 uri?! To bi pa rad videl!!
Imaš prav, pisal sem po spominu in malce podcenil trajanje. Zdaj sem šel gledat v zapiske in sem rabil 1 uro in 45 min (od Staničevega vrha do Srebrnega sedla), torej bi bilo z 2-4 ure bolj prav.
Glede krušljivost pa sem mislil skalo po grebenu in ne na sestopu. Na sestopu se strinjam, da je šoder. |
|