FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

bmare: ponedeljek, 21. avgust 2006, ob 7.11 uri; ogledov: 0

"prehod nad Tičarico po grebenu in nato po strmih travah, delno ruševju in polički na PP ni nobeno brezglavo dejanje, če pribljižno poznaš sestop, imaš glavo na pravem mestu-je pa eno težjih prečudovitih sestopov " Takrat je bil to moj prvi obisk Škrnatarice in tega konca, tako da terena nisem poznal. še nekaj slik iz letošnjega obiska: http://bmare.moj-album.com/album/3752445/

emšovka: nedelja, 20. avgust 2006, ob 20.11 uri

dan, ki smo ga začeli z jasnim ciljem: škrnatarica - dovški križ, se je končal z vprašanjem: saj, kje smo pa sploh bili? a smo sploh kje bili? ob prvem svitu se je zbrala druščina štirih ljubiteljev stečin in brezpotij, v prostem času tudi piscev doživetij na temle forumu. namen: pot na škrnatarico, prehod do dovškega križa, povratek v dolino ali, bolj verjetno, spanje v dvojki. lepo, jasno jutro vsaj z vremenske strani ni dalo slutiti nobenih možnih zapletov. do škrnatarice je pregledno, rahel vetrič hladi soncu nastavljeno pot. snega v žlebu je le za vzorec, skoka ne pretežka. na sedelcu se soglasno odločimo, da je sam vrh prezahteven - v vodnikih je ocena III, naravnost s sedelca se nam zdi težje, v levo, kjer je videti malo lažja, pa je zračno plezanje nekaj sto metrov nad amfiteatrom. vpišemo se v knjigo in hitimo v zavetje - vetrič je na grebenu postal veter, s svojimi sunki pa bi si zaslužil mnogo bolj možato ime. z grebena sestopimo proti jugu in iščemo najlažje prehode v smeri dovškega križa. strme trave in skrotje, sunki vetra iz različnih smeri. težji prehod čez grebenček prav takrat, ko se veter še okrepi in stenar in križ zagrnejo megle, sproži končno odločitev: povratek v dolino. časa imamo dovolj, na udobnem zatišnem počivališču je čas za malico, čaj in kavo, razgledovanje in fotografiranje. spuščamo se po strmih cvetočih travnikih, vidimo stečino, ki pelje izpod peščenka proti gulcam, nadaljujemo za tičarico in tu se začne tisto, kar je povzročilo vprašanje iz začetka: iskanje prehoda proti gulcam. če se narava ne bi spreminjala, če človeški spomin ne bi dejstvom dodajal še želja in lukenj ne bi polnil z domišljijo, bi bil povratek enostaven, enostavni bi bilo tudi opisati pot. tako pa... sistem stečin in travnih polic, spuščanje ob strmi grapi, kjer brez ruševja ob strani ne bi šlo. macesni na drugi strani grape in dobro vidna stečina mimo njih - a do tja je treba čez grapo po izpostavljenih policah (zanimivo, vsak si izbere svojo "najbolj varno" :)). stečina se razcepi: zgornji krak pripelje na greben v ruševje, vodoravni nad grapo, a je skok prestrm. spodnji krak pa skoraj ni viden, raziščemo ga šele, ko prva dva dokončno opustimo, a po prebijanju skozi rušje pripelje na nekaj, kar je skoraj bolj podobno opuščeni poti kot stečini. težav še ni čisto konec, je pa konec že viden. takrat si tudi že upamo pogledati na uro. do noči BOMO v lahkem svetu. v gozdu pridemo do poti PP, po njej se vzpnemo v levo in ji sledimo čez veliki črlovec do lovske poti, ki se mehko spušča v vrata. še vedno urejam vtise. vprašanje od začetka je bilo zastavljeno v smehu: na nobenem vrhu nismo stali (ni čisto res: med nami je veliki osvajač novih vrhov :lol: , ki pa bo to sam napisal, če ga kaj poznam, mnogo bolj poetično od mene), poti smo iskali tam, kjer jih ni, opišemo jih lahko vsak po svoje: doživetja so vedno osebna. na novo bom prebrala opise v vodnikih in medmrežju, povezala zapisano s svojim videnjem, potem bom šele zares vedela, kje sem bila. [url=http://www.moj-album.com/album/4541861/] slik je malo[/url], prav nobene od tam, kjer bi jih najbolj potrebovala. niti spomnila se nisem, da imam nekje fotoaparat .

Tomaž: nedelja, 20. avgust 2006, ob 20.34 uri

Emšovka, Škrnatarica in greben bosta ostala, časa za nove, uspešne poskuse prečenja bo pa še dovolj! Tudi mene je neprijazno vreme malce odvrnilo od prvotnih planov!

bmare: nedelja, 20. avgust 2006, ob 21.15 uri

Za vrh Škrnatarice je pametno vzeti vrv, za spust. Tudi sam sem šel lansko leto direktno iz Škrnatarice proti Tičaricam. Pri Tičarci sem šel desno. Teren vedno bolj strm, prehoda pa nobenega. K sreči se je ko je bila strmina že prehuda pokazala 10 m "gamsja" polička. Naprej pa strmo pobočje poraščeno z travo vse do PP. Nikoli več tako brezglavo! Žleb je bolje prečiti ko je sneg, lažji prehod. Za naslednji obisk ti priporočam da se spustiš proti Tičarici. Med Škrnatarico in Tičarico je lep prehod ki pripelje v Gulce ( drži se stene Škrnatarice )

emšovka: nedelja, 20. avgust 2006, ob 21.30 uri

Nikoli več tako brezglavo... Za naslednji obisk ti priporočam da se spustiš proti Tičarici. Med Škrnatarico in Tičarico je lep prehod ki pripelje v Gulce ( drži se stene Škrnatarice )
saj se mi je zdelo, da imam še premalo urejene misli in zato tudi besede: ta prehod smo videli in smo se zavestno odločili, da ne gremo po njem. po končanem spustu smo, mislim da kar pravilno, ugotovili "pravi potek" naše smeri. je pa res, da ga ne znam opisati - prvič sem bila v tistem koncu in slike so še precej nepovezane

miroshribov: nedelja, 20. avgust 2006, ob 21.44 uri

prehod nad Tičarico po grebenu in nato po strmih travah, delno ruševju in polički na PP ni nobeno brezglavo dejanje, če pribljižno poznaš sestop, imaš glavo na pravem mestu-je pa eno težjih prečudovitih sestopov zelo star delno zaraščen pastirski pastirski preho obstaja tudi lažji sestop v levo po polici poraščeni v sredino poti grape na Gulce

bmare: ponedeljek, 21. avgust 2006, ob 7.11 uri

"prehod nad Tičarico po grebenu in nato po strmih travah, delno ruševju in polički na PP ni nobeno brezglavo dejanje, če pribljižno poznaš sestop, imaš glavo na pravem mestu-je pa eno težjih prečudovitih sestopov " Takrat je bil to moj prvi obisk Škrnatarice in tega konca, tako da terena nisem poznal. še nekaj slik iz letošnjega obiska: http://bmare.moj-album.com/album/3752445/