FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: torek, 19. junij 2007, ob 5.25 uri; ogledov: 0

Izkoristil sem nekaj prostega časa in v svoj spletni album dodal slike s (stare - 29.10.2005) ture na Razor po Miheličevi diretkni, brezpotni varianti z vrha Kriške stene, ki sem jo na kratko že opisal nekaj prispevkov višje. Gre za izbor, ostale slike lahko dobite na vprašanje. Klik: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/8205935/[/url] LP

brane: četrtek, 24. avgust 2006, ob 13.09 uri

V soboto 19.8. sva z prijateljem opravila to dolgo, naporno a lepo turo.Za osnovo nama je služil Miheličev opis ( JA severni pristopi ) sicer pa orientacija ni pretežka.Èez Krišjo steno brez problemov, na vrhu naju je kljub jutranji grozeči megli pričakal prav prijeten sonček.Kmalu zatem, ko zagledaš spodaj Zg. Kriško jezero je treba zaviti desno čisto po občutku proti valovitemu slemenu.Le to je kar malce izpostavljeno, kar v opisu ni omenjeno, imaš pa dve možnosti: ali po slemenu nekaj časa (tik pod vršnimi grebeni Kriškega roba in nato Šplevte ; ne izgubljaš višine ) ali pa takoj ko zagledaš ogromno gruščnato kotanjo navzdol do dna in po njenem dnu počasi do njenega konca. Obe varianti se končata v zatrepu kotanje, z katere leve strani padajo ogromna melišča izpod Razorja.Torej na koncu se začneva vzpejati po kar sitnem melišču ( klasika: en korak gor, dva dol ) v levo navzgor proti pomolu. Na njega brez težav, velik možic že na začetku odpravi zadnje dvome, da bi slučajno lahko zgrešila. Po njemu v levo le kratek čas, ko se v desno odpre nezgrešljiv žleb. Tu se začne zares, ocena zahtevnosti je kar točna saj je treba premagati kar nekaj skokov čisto konkretne dvojke, vse pa je za posladek še zelo lepo naloženo.Skala v skokih je kar dobra, le na vrhu skoka te vedno pričaka nekaj naloženega kamenja.Po dobrih 100 m plezanja se znajdeva na vršnem grebenu, tam se usmeriva v levo ter še po nekaj prehodov lažjega plezanja stopiva na vrh Razorja. Razgledi kljub oblačnosti enkratni. Sestop opraviva seveda po normalki in se povzpneva še do Pogačnikovega doma. Po malici se spustiva v Zadnjico kjer po 15 minutah dobiva štop čez Vršič do avta ki sva ga pustila pri odcepu ceste za Krnico. Turo toplo priporočam saj je njen brezpotni del res divji, osamljen in nedotaknjen.

Marijana & Marko: petek, 25. avgust 2006, ob 0.23 uri

Da se tudi čisto po grebenu čez Kriški rob in Šplevto. Malce težji je sestop z vrha Kriškega roba (izpostavljena in mestoma kar konkretna II, krušljivo).

tine: petek, 25. avgust 2006, ob 9.30 uri

Prav lepa tura. Sva jo s prijateljem opravila spomladi 24.6. ko je bilo še kar precej snega. Še dobro, da je bilo lepo vreme ko sva še bila na Križu, da sva si dobro ogledala prehode, ker naju je na melišču pod prečko zajela megla in se ni videlo več kot 100m. Z vrha sva se spustila v Mlinarico in nato po dolini do Gladkega roba na Vršič in do avta pod Mihovim domom. Veličastna in dolga tura. Tine

Tone: sobota, 2. september 2006, ob 22.44 uri

Lepo soboto sva s prijateljem izkoristila za vzpon na Razor z vzhoda. Smer naju je navdušila, saj poteka po lepih naravnih prehodih, ki kar sami vodijo naprej. Tehnična zahtevnost po najinem mnenju ne seže kaj dosti čez 1. stopnjo; morda jo nekoliko zviša krušljivost. Èe pa si navajen npr. martuljških gora, tega niti ne opaziš. Tudi melišče je od blizu prijaznejše kot zgleda od daleč. Vsekakor pa je najlepši del vzpona razgledni S greben VISOKO nad dolino. Lahko bi bil še precej daljši, pa se ga ne bi naveličal. Bi pa tudi jaz omenil izpostavljeno pobočje Kriškega roba, ki se mi je zdel tehnično najzahtevnejši del ture. No, morda nisva ujela najboljše smeri, ampak verjetno je vzpon po zagruščenem kotlu spodaj hitrejši. Ker je bilo časa in dobre volje še dovolj, sva sestopila na zahod in se vzpela še na Prisank. Ozračje je bilo ravno primerno, da tudi vzpon sredi popoldneva proti Zadnjemu oknu ni bil prevroč. Prisanku se pa pozna, da je vršiška hišna gora, saj je bil v zadnjih dneh zelo obiskan. Še sestop po grebenu na Vršič in do avtomobila pod Mihovim domom in dolga, naporna in zelo lepa tura je bila v splošno zadovoljstvo obeh zaključena. Tone

macko: petek, 15. september 2006, ob 11.49 uri

V torek 5.9. sem po Miheličevem opisu, pa malo sem pobrskal po spletu (M&M, pa ta forum), začel s 3 ovinka. Èevlji so me sicer kar precej tiščali, pa vseeno. V kotu je res kot bi prišel na konec sveta. Na vrhu Kriške stene me je pozdravil sonček, na Križu pa sem še enkrat pregledal opise. Nad jezerom sem zavil desno na meli. Pod vršnim grebenom sem prečil izpostavljeno JZ pobočje Kriškega roba proti Šplevti tako, da višine nisem izgubljal. Pri iskanju prehodov so mi bile v pomoč sledi predhodnikov. V žgočem soncu sem premlel melišče do pomola, šel mimo možica po polici v levo in vstopil v žleb (zelen trak na začetku). Po žlebu naravnost navzgor in rahlo v levo. Dva, tri mesta so se mi zdela kar zoprna (naloženo in zračno). Na vršni greben (velik možic) sem izstopil mimo stolpiča (še en zelen trak) in še po kratkem grebenu na vrh Razorja brez težav. Bil pa sem kar utrujen, tako da sem pustil Planjo za kdaj drugič in mimo Pogačnikovega doma, čez Bovška vratca in Kriško steno sestopil nazaj v Krnico in do avta na 3 ovinku. Tura (11 ur) se mi je zdela zelo naporna. Mogoče zaradi čevljev, ki so me tiščali - žulili vsak korak; neprespane noči; močnega sonca; ali pa vsega skupaj. Je pa v hribih vedno čudovito in veličastno - če je lepo vreme ! Marko

Irena: ponedeljek, 25. september 2006, ob 12.06 uri

V nedeljo, 24.9. sem se po sili razmer sama lotila te velikopotezne ture. Iz Krnice čez Križko steno (par novih klinov in jeklenic), potem po travicah na Kriški rob (lahko). Sestop na drugi strani na meliče pod njim -zagotovo tehnično najbolj zahteven del ture. Še skok na Šplevto (lahko) potem pa muke melišča , še posebej, ker sem rinila v njegov najvišji del :oops: Potem prečenje nazaj na skrajno desni del in našla :!: sem ta pravi pomol in celo polico :!: . Za pomoč tistim , katerih orientacija malo šepa (kot moja), po tej polici se gre le kakih 20-30m, nezrešljiv žleb pa sploh ni tako zelo nezgrešljiv. Še več, ni ravno podoben pravemu žlebu. Skratka, po polici, ki postaja vedno bolj izpostavljena in stisnjena, sem "puzala" dokler sem si upala :oops: Šele telefonska konzultacija (signal je dober) me je usmerila v pravi žleb. Po nekaj metrih pa prvi trakec , ki me je res razveselil Je bil pa tudi edini... Samo plezanje je sicer izpostavljeno, vendar ne prav težko. Nasvet prijatelja pravi, da o cifrah ne smem Dvomom oziroma orientacijskih težav potem ni več. Za zadnji skok pred grebenom, se da najti lažji obvoz rahlo desno. Greben je res lep, vendar žal ne traja prav dolgo (morda 10min). Vrnila sem se po markacijah na sedlo, skočila še na Planjo, kjer me je zagrnil oblak in preko Pogačnika v Zadnjico. Èeprav sem hitra, me je kvačkanje na polici precej zaustavilo - za celo turo sem porabila kar 11h in sem temu primerno utrujena Štop do avta na 3. ovinku ni problem, posebej za žensko :lol: Še vprašanje: Koliko časa bi rabila, če bi se s sedla Planja spustila v Mlinarico in kaka je pot?

mariborcan: ponedeljek, 25. september 2006, ob 12.38 uri

Sestop na drugi strani na meliče pod njim -zagotovo tehnično najbolj zahteven del ture. Še vprašanje: Koliko časa bi rabila, če bi se s sedla Planja spustila v Mlinarico in kaka je pot?
Podobno turo sva opravila lani, 29.10.2005. Èez Kriško steno gor, nato pa pod grebenom (po grebenu nisva niti probala, saj sem od [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/tura/bivak_iv.html]M&M[/url] vedel, da je na grebenu za pričakovati težave). Tudi pod grebenom se je najino napredovanje hitro ustavilo, saj bi bilo treba prečiti zelo strmo in izpostavljeno travnato-skrotatsko pobočje. Ker si zaradi pomanjkanja časa (konec oktobra dan ni več tako dolg) nisva mogla privoščiti obračanja, sva takoj sestopila na melišča na levi (lahko) in tako obvozila težavni del. Sva pa s tem seveda izgubila nekaj višine, ki sva jo morala nato spet pridobiti - po melišču seveda. :( Vsekakor pa, glede na videno, menim, da je informacija v knjigi "Severni pristopi", kjer piše, da je svet tukaj lahko prehoden, napačna. Sam žleb pa se mi ni zdel posebej zahteven (čeprav od daleč izgleda tista stena kar strma) pa tudi določila sva ga v prvem poskusu. Sestopila sva na sedlo Planja ter dalje v Mlinarico in na Vršič, kar me pripelje do tvojega vprašanja. :) Pot je razmeroma lahka, nič posebnega, nekaj zajl. Je pa nadležen (ker smo tukaj upravičeno že utrujeni) kratek vzpon pred Mlinarico (še v Razorjevi steni), še bolj pa velik vzpon na Gladki rob pred Vršičem. Èasovno ti žal čisto točno ne morem več povedati, približno pa bi bilo nekako tako: sestopa v Mlinarico je za slabo uro, prečenja do Vršiča pa za dobri dve uri, vse pa je seveda odvisno od posameznikove hitrosti. Na Vršič sva prišla v zadnji svetlobi, zato sva bila zelo hvaležna prijaznemu paru, ki naju je od Erjavčeve koče z avtom potegnil do 3. ovinka, kjer se odcepi cesta do planine V Klinu, kjer sva imela avto (na tem mestu še enkrat HVALA). LP

Irena: ponedeljek, 25. september 2006, ob 13.19 uri

Hvala, Mariborčan. A po karti sodeč (50.000) ni treba nazaj prav na Vršič oziroma Gladki rob ampak se pot dol (na vršisko cesto pride nekje na 1000m). Na Vršič je namreč še hudo daleč, hitrost gor ali dol :cry:

mariborcan: ponedeljek, 25. september 2006, ob 14.21 uri

Hvala, Mariborčan. A po karti sodeč (50.000) ni treba nazaj prav na Vršič oziroma Gladki rob ampak se pot dol (na vršisko cesto pride nekje na 1000m). Na Vršič je namreč še hudo daleč, hitrost gor ali dol :cry:
No, najprej je vprašanje, kje imaš avto. Èe v Krnici in če se ne želiš zanašati na avtostop, je vsekakor bolje iti na Vršič in nato od tam peš dol v Krnico. Vprašanje pa je tudi, kako je s tisto potjo. Jaz se namreč ne spomnim, da bi kje videl odcep, tako da je čisto možno, da je že precej zapuščena. Tudi Mihelič omenja slabe markacije in težko opazno pot. No, morda se motim, naj me kdo popravi... To je za primer, če si mislila markirano pot, ki naj bi se, glede na karto in opis, odcepila na Kranjski planini. Èe pa si mislila nemarkirano pot, ki se začne že višje gori in pride na cesto pri cestarski stavbi (1089 m), pa ti žal ne znam pomagati.

mariborcan: torek, 19. junij 2007, ob 5.25 uri

Izkoristil sem nekaj prostega časa in v svoj spletni album dodal slike s (stare - 29.10.2005) ture na Razor po Miheličevi diretkni, brezpotni varianti z vrha Kriške stene, ki sem jo na kratko že opisal nekaj prispevkov višje. Gre za izbor, ostale slike lahko dobite na vprašanje. Klik: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/8205935/[/url] LP

jjanez: petek, 22. junij 2007, ob 12.06 uri

Poleti nameravam narediti turo: Krnica, Kriška stena, Razor, Mlinarica , Vršič. To je kar velika višinska razlika, pa me zanima koliko je hitreje če bi šel s Bovških vratic direktno na Razor (po omenjeni nemarkirani poti) in ne na Pogačnika pa potem gor. Pa še eno vprašanje: po vaših navedbah je pot lažja (manj nevarna), če se ne držim roba, kot piše Mihelič - ali je to res? Pa še dvoje vprašanj: ali je razen trakcev in možicev še kaka sled, zlasti pri vsponu na polico in potem skozi žleb in drugo ali se polica in žleb pričneta takoj na koncu melišča; kolliko višine je potem še proti vrhu.

mariborcan: petek, 22. junij 2007, ob 18.35 uri

Poleti nameravam narediti turo: Krnica, Kriška stena, Razor, Mlinarica , Vršič. To je kar velika višinska razlika, pa me zanima koliko je hitreje če bi šel s Bovških vratic direktno na Razor (po omenjeni nemarkirani poti) in ne na Pogačnika pa potem gor.
Sigurno je nekaj bližje, točno časovno pa ti ne bi znal povedat. Probaj se orientirati po navedbah v vodnikih. Ti pa v vsakem primeru priporočam brezpoten pristop, saj bo tvoja tura z njim zelo pridobila na vrednosti in lepoti, ne glede na prihranjen ali izgubljen čas. Pa še eno vprašanje: po vaših navedbah je pot lažja (manj nevarna), če se ne držim roba, kot piše Mihelič - ali je to res?
Èe se držiš roba, je po navedbah M&M vmes en težji odsek. Èe greš po dolini kot midva, je lahko, ampak zgubiš višino. Ugodna bi znala biti kakšna vmesna varianta (ne po grebenu, ampak nižje po pobočju), če najdeš dober prehod. Midva nisva imela časa za raziskovanje in sva šla zato raje na ziher (spodaj okoli). Pa še dvoje vprašanj: ali je razen trakcev in možicev še kaka sled, zlasti pri vsponu na polico in potem skozi žleb in drugo ali se polica in žleb pričneta takoj na koncu melišča; kolliko višine je potem še proti vrhu.
Ob najinem obisku trakcev (še!?) ni bilo, tudi možicev ni skoraj nič, prav tako ne kaj dosti sledi...več ali manj čisto brezpotje...ampak vseeno orientacija v lepem vremenu, če poznaš opise, ni težavna. Polica je zelo očitna, prepoznavna na vsaki sliki iz te smeri. Z določanjem žleba nisva imela kakih težav, zato ti tudi težko podam nek točen orientacijski napotek, kako ga prepoznati...morda si lahko kaj pomagaš z mojimi slikami!? Je pa kar hitro na začetku, ne siliti po polici predaleč (če ti polica postane težka, si po moje že predaleč). Do vrha od tam ni več posebej daleč, zanimivejši del (polica, žleb, greben) je relativno kratek (kake pol urice recimo). Pozor na krušljivost, tudi še na grebenu (mene je na to opomnil majav skalnat blok, ki sem ga prijel). Lepa tura, priporočam.

igorz: sreda, 4. julij 2007, ob 16.11 uri

Včeraj dne 03.07.07 me je zavedlo kristalno čisto in jasno jutro. Že nekoliko pozno (ob 07 h) štartam v Zadnjici in po mulatjeri proti Pogačnikovem domu, ki je ves obdan z gradbenimi odri. Po bližnjici jo uberem mimo doma (zadaj za bivakom) in naprej po označeni poti proti sedlu med Planjo in Razorjem. Od zahoda se počasi vali siva gmota oblakov in vrhove naookoli zagrinjajo megle, tudi Razor se skrije v meglicah. Ko prilezem na vrh pa se skozi meglo občasno sramežljivo pokaže sonce. Dolgo se ne ustavljam na vrhu, saj od JZ tudi zoprno popihava. Nazaj grede se ustavim v domu, kjer me mladi in prijazni oskrbniki častijo s čajem (denarnico sem namreč pozabil v dolini - hvala). Malo potarnajo, da na več koncih pušča, ker nova fasada še ni nameščena. Potem sestopim proti dolini, kmalu me dosežejo prve dežne kaplje, ogrnem se z pelerino, tako mi ni hudega. Upam, da bodo skrbniki poti kmalu našli koga, ki bi malo požagal veje, ki ponekod že prav nesramno silijo na pot. Nekdo je omenil še pot iz Mlinarice proti vršiški cesti. Res ni potrebno pešačiti na Vršič, spustiti se je treba na Kranjsko planino, tam poiskati nadaljevanje steze, ki je zelo lepo prehodna in prav nič zaraščena in pridemo na 29. ovinek vršiške ceste, od tam pa kot sem prebral za punce ni težav, moški pa bodo verjetno morali pešačiti bodisi dol proti Trenti ali gor proti prelazu. Orinetacija od zgoraj navzdol bo verjetno malo težavna, zato predlagam, da se turo načrtuje tako, da se začne od spodaj navzgor ali pa se gre preprosto na oglede, kot sam večkrat storim. Še en lep samoten konec trentskih gora.