FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mosovnik: ponedeljek, 4. september 2006, ob 9.38 uri; ogledov: 0

Kljub pričakovani gužvi v naših gorah, se zaradi vremenske napovedi nisem mogel prisiliti, da bi ostal doma. Kakšna sreča. :D S sinom sva se zgodaj zjutraj, še vsa pospana stlačila v avto in hajd v Logarsko dolino. Ob pol sedmih sva že slišala šum dobro znanega slapa. Sva kar hitela, saj sva do izvira potrebovala pičlih 25 minut. Tu sva napolnila embalažo z tekočino, ki pa sva jo "pokvarila" z dodatkom multivitaminskih tablet. :cry: Zakaj pokvarila? Zato, ker sva bila po pitju te mešanice veliko bolj žejna kot običajno.Bi odsvetoval pretirano uporabo teh tabletk, predvsem v smislu, da ne zmešate vse pijače, ki jo imate s seboj z temi tabletkami. Šola za drugič. Sem jih uporabil prvič. :x No, mimo Okrešlja in po vijugasti avtocesti do vstopa v Turski žleb, kot običajno. Moram pa povedati nekaj, kar se ne zgodi ravno vsak dan in ob vsakem vzponu skozi žleb. Namreč, ko sva izstopila iz stene na zgornji del žleba, kjer je tisto tečno melišče, kar naenkrat zaslišiva grmenje večje količine padajočega kamenja, se hitro stisneva k steni, ker v prvem trenutku nisva vedela s katere smeri bo treščilo. Ko pa sva lahko ugotovila, da za naju padajoče kamenje ni nevarno, sva se bolje razgledala in neverjetno, visoko zgoraj v steni Turske gore ,je cela čreda 10 - 12 kozorogov prečila steno in pri tem prožila večje količine kamenja. Prav neverjetno po kakšnem terenu so se možni premikati in kako hitro. Resnično občudovanja vredno. Večina teh štirinožcev se je skrila za steno, vendar štirje pa so se pripodili prav na dno stene v melišče zgornjega dela T.žleba. Res veličastno. :lol: Na vrhu, ob izstopu, naju je pozdravilo sinje nebo brez oblačka. Èudovito, prekrasno. :D Nadaljevanje proti dami Skuti nič posebnega, razen že pričakovane "gneče", največkrat slišanega pozdrava "ahoj" ali nemega pogleda naših južnih sosedov, ki na vztrajen ponavljajoč pozdrav, dober dan,zdravo, dober dan, le izustijo nekaj, kar si lahko razlagaš kot odgovor na tvoje vztrajno pozdravljanje. Včasih že skoraj smešno in tudi, vsaj meni se tako zdi, že malo poniževalno. Pa saj sem v NAŠIH gorah. :oops: Na vrhu sva bila poplačana s prekrasnim razgledom na vse strani neba in ob krajšek počitku, malici, ter trpanju snega v stekleničke, (namreč, kar primanjkovalo bo tekočine, o tem povem nekaj pozneje), se odpraviva navzdol. Malo pred izstopom iz stene,na melišču, dohitiva prijetno punco samohodko Damjano iz Kranja. Povedala je, da je zjutraj krenila iz K.Bistrice na Kokrško sedlo, dalje na Skuto in namerava čet Tursko goro na Kamniško sedlo in navzdol v Bistrico. Smelo zastavljena tura in vso spoštovanje do takšnih samohodk. Prijazno nama je ponudila pijačo, ki nama je počasi zmanjkovala. Jaz sem še imel 0,33 l piva v nahrbtniku, katerega pa moj petnajstletnik še ne sme piti. He,he! :lol: Pri razpotju za vstop v Turški žleb, po katerem sva se nameravala vrniti zaradi pomanjkanja pijače, je prijazna Damjana zopet delila pijačo in logična odločitev je bila, da nadaljujeva do Turske gore. Tako se je tudi zgodilo. :lol: Brez daljšega ustavljanja na vrhu, smo se napotili navzdol priti Kotličem in na sedelcu sva se s sinom poslovila od dobrohotne in prijazne, pa tudi lepe samohodke Damjane, ki je nadaljevala proti K.sedlu. Midva pa sva se začela spuščati navzdol skozi Kotliče in kdor ne pozna te poti, mu jo ne priporočam. Strma, krušljiva in naložena, vse leti iz Brane. Pohodniki na Brano, izgleda, nič ne upoštevajo one, ki so nižje in nekajkrat je bilo kar "veselo". O obvezni opremi posebej ne bi govoril. Sicer pa, upam, kdor se podaja skozi Kotliče, verjetno tudi pozna prežeče pasti in se primerno opremi. Ko sva se priključila na potko iz K.sedla je šlo hitreje navzdol proti Okrešlju in nato v dolino. Pri avtu pa sva ugotovila, da sva potrebovala z vsemi postanki,natanko 12 ur za najino skoraj krožno pot . Aja, še to.Pijače (vode pomešane z multivitaminskimi tabletkami) sva imela 5 l. Za takšno vreme očitno premalo, vsaj za najine potrebe. :lol: :lol:

mosovnik: ponedeljek, 4. september 2006, ob 9.38 uri

Kljub pričakovani gužvi v naših gorah, se zaradi vremenske napovedi nisem mogel prisiliti, da bi ostal doma. Kakšna sreča. :D S sinom sva se zgodaj zjutraj, še vsa pospana stlačila v avto in hajd v Logarsko dolino. Ob pol sedmih sva že slišala šum dobro znanega slapa. Sva kar hitela, saj sva do izvira potrebovala pičlih 25 minut. Tu sva napolnila embalažo z tekočino, ki pa sva jo "pokvarila" z dodatkom multivitaminskih tablet. :cry: Zakaj pokvarila? Zato, ker sva bila po pitju te mešanice veliko bolj žejna kot običajno.Bi odsvetoval pretirano uporabo teh tabletk, predvsem v smislu, da ne zmešate vse pijače, ki jo imate s seboj z temi tabletkami. Šola za drugič. Sem jih uporabil prvič. :x No, mimo Okrešlja in po vijugasti avtocesti do vstopa v Turski žleb, kot običajno. Moram pa povedati nekaj, kar se ne zgodi ravno vsak dan in ob vsakem vzponu skozi žleb. Namreč, ko sva izstopila iz stene na zgornji del žleba, kjer je tisto tečno melišče, kar naenkrat zaslišiva grmenje večje količine padajočega kamenja, se hitro stisneva k steni, ker v prvem trenutku nisva vedela s katere smeri bo treščilo. Ko pa sva lahko ugotovila, da za naju padajoče kamenje ni nevarno, sva se bolje razgledala in neverjetno, visoko zgoraj v steni Turske gore ,je cela čreda 10 - 12 kozorogov prečila steno in pri tem prožila večje količine kamenja. Prav neverjetno po kakšnem terenu so se možni premikati in kako hitro. Resnično občudovanja vredno. Večina teh štirinožcev se je skrila za steno, vendar štirje pa so se pripodili prav na dno stene v melišče zgornjega dela T.žleba. Res veličastno. :lol: Na vrhu, ob izstopu, naju je pozdravilo sinje nebo brez oblačka. Èudovito, prekrasno. :D Nadaljevanje proti dami Skuti nič posebnega, razen že pričakovane "gneče", največkrat slišanega pozdrava "ahoj" ali nemega pogleda naših južnih sosedov, ki na vztrajen ponavljajoč pozdrav, dober dan,zdravo, dober dan, le izustijo nekaj, kar si lahko razlagaš kot odgovor na tvoje vztrajno pozdravljanje. Včasih že skoraj smešno in tudi, vsaj meni se tako zdi, že malo poniževalno. Pa saj sem v NAŠIH gorah. :oops: Na vrhu sva bila poplačana s prekrasnim razgledom na vse strani neba in ob krajšek počitku, malici, ter trpanju snega v stekleničke, (namreč, kar primanjkovalo bo tekočine, o tem povem nekaj pozneje), se odpraviva navzdol. Malo pred izstopom iz stene,na melišču, dohitiva prijetno punco samohodko Damjano iz Kranja. Povedala je, da je zjutraj krenila iz K.Bistrice na Kokrško sedlo, dalje na Skuto in namerava čet Tursko goro na Kamniško sedlo in navzdol v Bistrico. Smelo zastavljena tura in vso spoštovanje do takšnih samohodk. Prijazno nama je ponudila pijačo, ki nama je počasi zmanjkovala. Jaz sem še imel 0,33 l piva v nahrbtniku, katerega pa moj petnajstletnik še ne sme piti. He,he! :lol: Pri razpotju za vstop v Turški žleb, po katerem sva se nameravala vrniti zaradi pomanjkanja pijače, je prijazna Damjana zopet delila pijačo in logična odločitev je bila, da nadaljujeva do Turske gore. Tako se je tudi zgodilo. :lol: Brez daljšega ustavljanja na vrhu, smo se napotili navzdol priti Kotličem in na sedelcu sva se s sinom poslovila od dobrohotne in prijazne, pa tudi lepe samohodke Damjane, ki je nadaljevala proti K.sedlu. Midva pa sva se začela spuščati navzdol skozi Kotliče in kdor ne pozna te poti, mu jo ne priporočam. Strma, krušljiva in naložena, vse leti iz Brane. Pohodniki na Brano, izgleda, nič ne upoštevajo one, ki so nižje in nekajkrat je bilo kar "veselo". O obvezni opremi posebej ne bi govoril. Sicer pa, upam, kdor se podaja skozi Kotliče, verjetno tudi pozna prežeče pasti in se primerno opremi. Ko sva se priključila na potko iz K.sedla je šlo hitreje navzdol proti Okrešlju in nato v dolino. Pri avtu pa sva ugotovila, da sva potrebovala z vsemi postanki,natanko 12 ur za najino skoraj krožno pot . Aja, še to.Pijače (vode pomešane z multivitaminskimi tabletkami) sva imela 5 l. Za takšno vreme očitno premalo, vsaj za najine potrebe. :lol: :lol:

Otto: torek, 5. september 2006, ob 7.32 uri

Včeraj pa je ta stara dama (kot si jo imenoval) bolj ali manj počivala. Na vrhu sem bil okoli 12 in sta bila pred mano gor le dva, ki sej ju tudi srečal in za mana jih tudi ni bilo preveč (dva sem opazil od daleč, da gresta v to smer). Dan pa res enkraten za obisk hribov. Sam sem prišel mimo Èeške koče. Ta pot je v tako vročem dnevu gotovo boljša saj se s soncem srečaš šele na Mlinarskem sedlu. Od tu sem pot nadaljeval preko Dolgega hrbta na vrh. Ko je bila ravno zadnjič debata o potrebi samovarovalnega kompleta na tej poti. Po mojem mnenju ga skoraj ne potrebuješ. Bolj moraš paziti na to, da ti ne spodrsne na kakšnem kamničku, ali pa da kaj ne dobiš na glavo. Mene so ovce bombardirale s precej velikini kamni že kmalu po štartu s Èeške koče. Vrnil pa sem se pod Dolgim hrbtom (sem malo zgrešil pot in sem prišel prenizko, tako da sem se moral zopet vzpenjati na sedlo) in nazaj proti Èeški koči in do žičnice. Vse skupaj sem bil na poti prib. 10 ur, saj je v tako lepem vremenu hitenje res nepotrebno. Tekočine ka je tudi šlo kar nekaj litrov. Še nekaj razgledov z vrha: http://www.moj-album.com/album/4795142/

mosovnik: sreda, 6. september 2006, ob 9.08 uri

Otto:lepe fotke. Jaz pa še vedno uporabljam navaden "trotl" aparat, skenerja pa tudi nimam in zato se na forumu še ne morem pohvaliti s fotkami, ki pa jih imam za svojo dušo spravljene v domačih albumih. :oops: Vendar pa se bom moral, (vedno bolj spoznavam in sem že skoraj prepričan), tudi jaz prilagoditi novim tehnologijam. Sem bil deležen že kar nekaj graj in to bom moral popraviti. :P

Tinkara: ponedeljek, 11. september 2006, ob 10.46 uri

Beseda je dala besedo, včeraj je padla ponovitev Mosovnikove poti na Skuto, le da sva bila tokratna udeleženca odprave Andrej (alias Andymann) in moja malenkost. Za turo sva potrebovala 13 ur, s tem da je bil tempo prilagojen "dami srednjih let", ki ima tudi nekaj težav s koleni. Andrej, hvala za veliko mero potrpežljivosti :!: Vrednost samovarovalnega kompleta sem dodobra spoznala v Turskem žlebu - ker je ostal v prtljažniku. Priznati moram, da sem imela prvih deset minut precej mehka kolena in sem bila bistveno manj pogumna, kot teden prej na Hanzovi. Potem sem s navadila občutka visenja v zraku in je šlo lažje naprej. Ne, tokrat pa ne bom rekla, da Turski žleb ni tako zahteven, kot pripovedujejo... Tudi vzpon na Skuto ni bil ravno nedložen. Predvsem zadnja četrtina poti, v kateri bi z veseljem srečala vsaj kakšen klin več, če že ne jeklenice. Na vrhu je sijal krasen sonček, pozornost številnih pohodnikov pa sta zbujala izbirčna kavka, ki se je zmrdovala nad drubtinicami kruha in pasji pohodnik - ovčar, ki z lastnikoma vsak vikend opravi kakšno turo. Skorajda z obžalovanjem sva opazovala pohodnike, ki so se s Skute spustili po drugi strani, saj sva še predobro vedela, kakšna pot naju čaka ob povratku. No, pa ni bilo tako hudo in po dveh urah sva se ponovno znašla pri Turskem žlebu. En sam pogled navzdol je zadoščal, da sva potrdila smer vnaprej začrtane poti in se povzpela na Tursko goro, ki se nama je po Skuti zdela prava malenkost. Po opravljenem koristnem delu (spakirala sva polno in razpadlo vpisno knjigo) sva se spustila proti Kotličam. Ni in ni hotelo biti konca poti navzdol, ki se je potem obrnila navzgor... V tem delu poti je šlo pri meni naprej samo še zaradi trme... V koči na Kamniškem sedlu sva se okrepčala in po hitrem postopku odpravila nazaj proti Logarski ter do avta prispela, ko se je pričelo mračiti. Zahvaljujem se Mosovniku, ki je v svojem prispevku opozoril na potrebno količino tekočine. Imela sva jo ravno dovolj, da je zadoščala do Sedla. Andrej bo pa povedal, kje je moč videti fotke z najine ture in pokomenitral svoje videnje poti.

Kralj: ponedeljek, 11. september 2006, ob 11.26 uri

Tudi midva s kolegom sva včeraj opravila turo Suhadolnik-Cojzova koča-Skuta-Dolgi hrbet-Grintavec-Cojzova koča in nazaj v dolino. Vreme vrhunsko. Slike pa si lahko pogledate tukaj: [URL=http://outdoors.webshots.com/album/554001600pcKGOD][img:49067ece78]http://thumb6.webshots.net/t/57/557/7/91/11/2614791110096753386rqzNJT_th.jpg[/img:49067ece78][/URL]

mosovnik: ponedeljek, 11. september 2006, ob 11.58 uri

[b:7dfc68d280]Tinkara,[/b:7dfc68d280] lep pozdrav. Me veseli, da ti je moj prispevek v zvezi tekočine malo pomagal. Kako je svet mali. Andymanna že poznam, mogoče bom pa še tebe. He,he he! :lol: Lepo se imej in srečno, povsod, posebej še tam zgoraj pod oblaki !!!:D Poglej si še moj opis poti prečenja Mrzle gore skozi Hudi prask, mogoče te zamika. Vendar bodi skrajno pozorna na pasti, ki jih je kar nekaj. :!:

andymann: ponedeljek, 11. september 2006, ob 22.01 uri

Andrej bo pa povedal, kje je moč videti fotke z najine ture in pokomenitral svoje videnje poti.
Videnje skozi objektiv: [url=http://andymann.moj-album.com/album/4886906/]tukajle[/url] Statistični podatek: prehojenih je bilo 12 km in 1800 višinskih metrov Drugič pa se raje po riti skozi Turski žleb nazaj spustim, kot pa da še enkrat čez tiste razvlečene Kotliče lazim. Tinkari pa vsaka čast za kondicijo in živce v zajlah in klinih. Naslednjič pa pride na vrsto kakšna lagodnejša tura, na primer Haloze ali Goričko. :D

mosovnik: torek, 12. september 2006, ob 8.53 uri

Andymann:pa saj Kotliči niso nič krivi, niso razvlečeni. Strinjam pa se s teboj, da po takšni turi se ti "vleče" z vrha Turske čez kratke Kotliče in dalje na K.sedlo. :lol: Je pa še ena možnost: siten spust direktno iz Kotličev, vendar pa........!!!

mosovnik: torek, 12. september 2006, ob 9.15 uri

Andymann: prej sem te pozabil popraviti v tvoji statistiki. Namreč, ko seštevaš višinske metre, jih seštej od starta (parkirišče pod Rinko) do vrha in vsi spusti do raznih prehodov, ter ponovni vzponi na še kakšen vrh (T.gora) in nato povratek do izhodišča. Prišel boš do čisto drugega podatka, kar pa se km tiče, je pa takšen podatek v hribih tako, tako....?! Pa brez zamere !

andymann: torek, 12. september 2006, ob 11.55 uri

Res, spustov ne vštevam, le vzpone.

KUKI7: ponedeljek, 25. september 2006, ob 12.08 uri

Saj podatek ni tako napačen, še posebno ne tisti o višinskih metrih.