FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Irena: ponedeljek, 4. september 2006, ob 13.29 uri; ogledov: 0

To lepo in zanimivo pot sva opravili včeraj. Pred leti smo šli iz doline Belega potoka in to tudi priporočam. Na izhodišče se lahko elegantno vrnete s Krniške škrbine. Ker pa sva tokrat spali v Corsi-ju in imeli avto v Zajzeri, sva štartali pač s Corsi-ja. Do Krniške škrbine je pač treba, ni pa neki veliki užitek. Ob njej je zanimivo zraziskati ostanke bunkerjev po polički nad bivakom Gorizia. Sama pot najprej povede v tunel, ki se konča na drugi strani gore. Na sam vrh tako ne gre, je pa prav lahko dostopen v nekaj minutah. Sama pot stoletnice se potem nadaljuje skoraj vodoravno. ker pa na nekaj mestih preči globoke škrbine, je prav atraktivna, vendar lepo zavarovana. Tik pred Belo špico preplezamo še pravo železno lestev. Spustili sva se na bivak Gorica in začeli mukotrpno pot nazaj v Zajzero, kkjer sva prejšnji dan pustili avto. Mukotrpno predvsem zaradi velike višinske razlike in razbitih poti. Od bivaka Gorice se pot spusti kakih 400 višinskih metrov, globoko v ruševju pa odcepi na levo proti škrbini. Na vrhu (verjetno nekje 1800m) le te sva mislili, da naju čaka le še spust. Vrhnji del žleba je sicer zavarovan z novimi jeklenicami, ki pa so marsikje previsoko :!: Ko se žleb močno postavi pokonci, se pot usmeri po izpostavljeni polici desno, potem pa se strmo spušča proti Dolini Mrzle vode, skoraj dol na 1000m. Tam sva se odločili za povratek v Zajzero čez sedlo Prašnik, saj nisva več imeli energije za vzpon nazaj proti bivšemu bivaku Caligarisu in čez drugo škrbino proti Pellariniju. Na sedlo pelje cesta, ki je bolj sprehajalna kot planinska pot, prav tako z njega v Zajzero gre dobršen kot poti 615 kar po cesti. Tura je bila zelo naporna, je pa pot zanimiva in slikovita saj gledaš najpre dol v dolino Belega potoka, nato prečiš dolino Mrzle vode in končaš v Zajzeri.

Irena: ponedeljek, 4. september 2006, ob 13.29 uri

To lepo in zanimivo pot sva opravili včeraj. Pred leti smo šli iz doline Belega potoka in to tudi priporočam. Na izhodišče se lahko elegantno vrnete s Krniške škrbine. Ker pa sva tokrat spali v Corsi-ju in imeli avto v Zajzeri, sva štartali pač s Corsi-ja. Do Krniške škrbine je pač treba, ni pa neki veliki užitek. Ob njej je zanimivo zraziskati ostanke bunkerjev po polički nad bivakom Gorizia. Sama pot najprej povede v tunel, ki se konča na drugi strani gore. Na sam vrh tako ne gre, je pa prav lahko dostopen v nekaj minutah. Sama pot stoletnice se potem nadaljuje skoraj vodoravno. ker pa na nekaj mestih preči globoke škrbine, je prav atraktivna, vendar lepo zavarovana. Tik pred Belo špico preplezamo še pravo železno lestev. Spustili sva se na bivak Gorica in začeli mukotrpno pot nazaj v Zajzero, kkjer sva prejšnji dan pustili avto. Mukotrpno predvsem zaradi velike višinske razlike in razbitih poti. Od bivaka Gorice se pot spusti kakih 400 višinskih metrov, globoko v ruševju pa odcepi na levo proti škrbini. Na vrhu (verjetno nekje 1800m) le te sva mislili, da naju čaka le še spust. Vrhnji del žleba je sicer zavarovan z novimi jeklenicami, ki pa so marsikje previsoko :!: Ko se žleb močno postavi pokonci, se pot usmeri po izpostavljeni polici desno, potem pa se strmo spušča proti Dolini Mrzle vode, skoraj dol na 1000m. Tam sva se odločili za povratek v Zajzero čez sedlo Prašnik, saj nisva več imeli energije za vzpon nazaj proti bivšemu bivaku Caligarisu in čez drugo škrbino proti Pellariniju. Na sedlo pelje cesta, ki je bolj sprehajalna kot planinska pot, prav tako z njega v Zajzero gre dobršen kot poti 615 kar po cesti. Tura je bila zelo naporna, je pa pot zanimiva in slikovita saj gledaš najpre dol v dolino Belega potoka, nato prečiš dolino Mrzle vode in končaš v Zajzeri.