FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: torek, 5. september 2006, ob 19.54 uri; ogledov: 0

[b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa][color=orange:b63482c8aa]Stenar[/color:b63482c8aa][/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa] in [b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa][color=orange:b63482c8aa]Bovški Gamsovec[/color:b63482c8aa][/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa], pred par dnevi. [size=9:b63482c8aa](02.-03.09.2006)[/size:b63482c8aa] Èe te zbuja stacionarni prenosni telefon, se vsaj potrudi, da se polni na podstavku in ne v postelji, kjer do jutra ugasne in spi naprej, kot jaz. Tako sem dočakal prebujanje s sončkom, in zaspanetu je za sabo prineslo vse tisto, kar ne bi drugače mogel doživeti. [size=9:b63482c8aa](Beri: zastoj od Tržiča do Jesenic, semafor v Belci in kolona do Mojstrane in Dovjega, kolesarska čez Vršič in poln parking v Zadnjici).[/size:b63482c8aa] No, pravi planinci štartamo iz doline zelo zgodaj, da nas ne ujame opoldanska pripeka. Sicer če prav razmislim, le kako bi naju lahko ujela opoldanska, če je ura že ena popoldan? Torej, bera popoldanskega sonca je bila obilna. Dom Jožeta Pogačnika je bil nabito poln in kdor ni opravil rezervacije je spal na zasilkah ali v žičnici. Naslednji dan v normalnih urah odšla na Stenar in iz njega še na Bovški Gamsovec, preko katerega sva se v čudovitem popoldnevu spustila proti Luknji in nato v Zadnjico do avtomobila. Med potjo sva srečala kozoroga, ki sta preskušala svoje moči. Zmagal sem jaz, ker sem ju tačas lahko snemal. Pod Stenarjem pa se je pasla nova čreda teh kapitalcev, zato je bilo dobro malo pogledati naokoli glede kamenja, ki so ga prožili navzdol. Stenar je bil za mojega sopohodnika tudi najvišji vrh, kar jih je prehodil in Bovški Gamsovec je k temu še samo dodal tisti čar, ki ga gore dajejo novincem. Pogledi proti očaku so bili tokrat tudi za mene najlepši, še posebej iz travnikov nad Luknjo, kjer se je severna stena kar iskrila od popoldanskega sonca. Kažipot na Luknji pa s svojim napisom 3 ure, ni nič kaj vzbujal veselja do sestopa, ampak do prevoza je bilo potrebno prikorakati. Bila sva v dobrih dveh urah v dolini. Do sedmih zvečer se z Bojanom nisva pogovarjala kam v naslednjih lepih vikendih, potem pa so že začele padati ideje. Strup gora počasi prijema. [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/stenar-gams][b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa]Fotografije.[/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa][/url][size=18:b63482c8aa][/size:b63482c8aa]

hari: torek, 5. september 2006, ob 19.54 uri

[b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa][color=orange:b63482c8aa]Stenar[/color:b63482c8aa][/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa] in [b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa][color=orange:b63482c8aa]Bovški Gamsovec[/color:b63482c8aa][/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa], pred par dnevi. [size=9:b63482c8aa](02.-03.09.2006)[/size:b63482c8aa] Èe te zbuja stacionarni prenosni telefon, se vsaj potrudi, da se polni na podstavku in ne v postelji, kjer do jutra ugasne in spi naprej, kot jaz. Tako sem dočakal prebujanje s sončkom, in zaspanetu je za sabo prineslo vse tisto, kar ne bi drugače mogel doživeti. [size=9:b63482c8aa](Beri: zastoj od Tržiča do Jesenic, semafor v Belci in kolona do Mojstrane in Dovjega, kolesarska čez Vršič in poln parking v Zadnjici).[/size:b63482c8aa] No, pravi planinci štartamo iz doline zelo zgodaj, da nas ne ujame opoldanska pripeka. Sicer če prav razmislim, le kako bi naju lahko ujela opoldanska, če je ura že ena popoldan? Torej, bera popoldanskega sonca je bila obilna. Dom Jožeta Pogačnika je bil nabito poln in kdor ni opravil rezervacije je spal na zasilkah ali v žičnici. Naslednji dan v normalnih urah odšla na Stenar in iz njega še na Bovški Gamsovec, preko katerega sva se v čudovitem popoldnevu spustila proti Luknji in nato v Zadnjico do avtomobila. Med potjo sva srečala kozoroga, ki sta preskušala svoje moči. Zmagal sem jaz, ker sem ju tačas lahko snemal. Pod Stenarjem pa se je pasla nova čreda teh kapitalcev, zato je bilo dobro malo pogledati naokoli glede kamenja, ki so ga prožili navzdol. Stenar je bil za mojega sopohodnika tudi najvišji vrh, kar jih je prehodil in Bovški Gamsovec je k temu še samo dodal tisti čar, ki ga gore dajejo novincem. Pogledi proti očaku so bili tokrat tudi za mene najlepši, še posebej iz travnikov nad Luknjo, kjer se je severna stena kar iskrila od popoldanskega sonca. Kažipot na Luknji pa s svojim napisom 3 ure, ni nič kaj vzbujal veselja do sestopa, ampak do prevoza je bilo potrebno prikorakati. Bila sva v dobrih dveh urah v dolini. Do sedmih zvečer se z Bojanom nisva pogovarjala kam v naslednjih lepih vikendih, potem pa so že začele padati ideje. Strup gora počasi prijema. [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/stenar-gams][b:b63482c8aa][size=18:b63482c8aa]Fotografije.[/size:b63482c8aa][/b:b63482c8aa][/url][size=18:b63482c8aa][/size:b63482c8aa]

hari: sreda, 6. september 2006, ob 8.07 uri

Fajta kozlov sem posnel še nekaj fotografij. Takrat, ko se je eden postavil proti meni na zadnje noge, sem prenehal in za skalo poniknil. Šele po poti naprej sem se spomnil, da bi lahko snemal dogajanje, a je pot peljala naprej, odmevalo je samo zamolklo udarjanje rogov v stenah pod Bovškim Gamsovcem. Še bo priložnosti sem prepričan in takrat bom filmal. [color=white:d9ceb46c0d]__________________________________________[/color:d9ceb46c0d][color=orange:d9ceb46c0d][b:d9ceb46c0d]~¸¨¤°[size=18:d9ceb46c0d]*[/size:d9ceb46c0d]°¤¨¸~[/b:d9ceb46c0d][/color:d9ceb46c0d][color=white:d9ceb46c0d]__________________________________________ [/color:d9ceb46c0d] Strup gora je mene že zagrabil in boli samo takrat, ko ne morem v hribe. Zdaj opojno mešanico hodim nabirat za novinca, ki sem ga tokrat prvič popeljal v Julijce in drugič v hribe. Bom videl če je strupu imun, času čas.