FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Domen: nedelja, 10. september 2006, ob 16.56 uri; ogledov: 0

Za jutranji šok sva na Studorskem prevalu dohitela 2 avtobusa (dobesedno, smo se srečali nekaj km pred Rudnim poljem) "sindikalnih izletnikov". Kljub takšnemu in drugačnemu prehitevanju (umakne se itak nihče ne! :evil: ) se je pri Vodnikovi koči pred nama gnetlo še pol avtobusa! Samoumevno sva se odrekla jutranjemu čaju, pobegnila proti Vratcom in na idiličnem travnatem pomolu v pobočjih Vernarja je zajtrk resnično teknil. Vršni greben Vernarja je z predvrha videti precej našpičen in krušljiv, a ko se ga enkrat lotimo, nam ne ponudi nobenih težav, pač pa zelo zračno plezanje I. stopnje, z detaljom I-II. Sestop nazaj na Vratca in po zahodni "steni" na Tosc. Idealna smer je dobro opisana v Manj znanih poteh, v bistvu pa gre za široko, lahko prehodno pobočje, kjer so prehodi možni v večih smereh in si jih izbiramo po lastnih željah in interesih. Vstopni žleb morda malo zadiši po II., edini haklc smeri pa je morda v zadnjem skoku pod prečnico, ki se ga lotimo kakih 20 m od severne stene. Možno ga je preplezati tudi tik ob steni, a težave sežejo do spodnje III. stopnje (preverjeno). Za spust s Tosca proti Velikemu Draškemu vrhu nisem razpolagal s kakimi konkretnimi podatki. V spominu sem sicer imel, da sem nekoč nekje zasledil, da greben uvrščajo med lažje plezalne vzpone, da obstajajo neki žlebovi, ki se jih pozimi smuča, da so prehodni tudi poleti... Edini izrazit žleb sem našel na južni strani zahodnega pobočja. Po krajšem obotavljanju sem se vendarle spustil v grušč, ki se je izkazal za kar prebavljivega, vrhnji skok pa je bil sploh povsem lahek, saj je postregel z dobro skalo. Po žlebu sem se spustil preko vrhnje polovice pobočja, na kar sem v spodnjem delu, kjer se teren nekoliko položi, odvil na strme trave v levo, po prehodih, ki jih ni težko najti, do vznožja pobočja in po jasno vidni gamsici na greben pod VDV in po njem brez posebnosti na vrh. Vzhodni greben Tosca, ki je bil z vrha videti precej hud in podrt, mi je v vznožju deloval povsem krotek in lahko prehoden. Bi se priporočil za informacijo, o kateri stopnji je tu govora. Z VDV sem se na sedlo proti MDV spustil kar po potki in po zahodnem grebenu na MDV. Za ta greben sem večkrat prebral, da brez plezanja ne gre, tako da me je lahkotnost poplezavanja, ki razen enega detalja (I-II) prav nič ne presega I. stopnje, kar malce presenetila. Z MDV še na Viševnik, spust na Plesišče, po lovski stezi na Konjščico in na parkirišče pod planino. Zanimivo prečenje nad triglavskimi transverzalami, ki ne zahteva nekih večjih plezalnih sposobnosti, hkrati pa razen na Viševnik na nobenega od navedenih vrhov ne vodi markirana pot, tako da imamo tudi v tem frenkventnem času relativen mir. Nekoliko bolj zahteven je bil le spust s Tosca. Vsega skupaj je višinomer nabral za 1850m višinske razlike, hodila pa sva ob zelo umirjenem tempu 10 ur. Nekaj fotk pa na: http://www.moj-album.com/uredi/jestov/4858530/ Martina & Domen

Domen: nedelja, 10. september 2006, ob 16.56 uri

Za jutranji šok sva na Studorskem prevalu dohitela 2 avtobusa (dobesedno, smo se srečali nekaj km pred Rudnim poljem) "sindikalnih izletnikov". Kljub takšnemu in drugačnemu prehitevanju (umakne se itak nihče ne! :evil: ) se je pri Vodnikovi koči pred nama gnetlo še pol avtobusa! Samoumevno sva se odrekla jutranjemu čaju, pobegnila proti Vratcom in na idiličnem travnatem pomolu v pobočjih Vernarja je zajtrk resnično teknil. Vršni greben Vernarja je z predvrha videti precej našpičen in krušljiv, a ko se ga enkrat lotimo, nam ne ponudi nobenih težav, pač pa zelo zračno plezanje I. stopnje, z detaljom I-II. Sestop nazaj na Vratca in po zahodni "steni" na Tosc. Idealna smer je dobro opisana v Manj znanih poteh, v bistvu pa gre za široko, lahko prehodno pobočje, kjer so prehodi možni v večih smereh in si jih izbiramo po lastnih željah in interesih. Vstopni žleb morda malo zadiši po II., edini haklc smeri pa je morda v zadnjem skoku pod prečnico, ki se ga lotimo kakih 20 m od severne stene. Možno ga je preplezati tudi tik ob steni, a težave sežejo do spodnje III. stopnje (preverjeno). Za spust s Tosca proti Velikemu Draškemu vrhu nisem razpolagal s kakimi konkretnimi podatki. V spominu sem sicer imel, da sem nekoč nekje zasledil, da greben uvrščajo med lažje plezalne vzpone, da obstajajo neki žlebovi, ki se jih pozimi smuča, da so prehodni tudi poleti... Edini izrazit žleb sem našel na južni strani zahodnega pobočja. Po krajšem obotavljanju sem se vendarle spustil v grušč, ki se je izkazal za kar prebavljivega, vrhnji skok pa je bil sploh povsem lahek, saj je postregel z dobro skalo. Po žlebu sem se spustil preko vrhnje polovice pobočja, na kar sem v spodnjem delu, kjer se teren nekoliko položi, odvil na strme trave v levo, po prehodih, ki jih ni težko najti, do vznožja pobočja in po jasno vidni gamsici na greben pod VDV in po njem brez posebnosti na vrh. Vzhodni greben Tosca, ki je bil z vrha videti precej hud in podrt, mi je v vznožju deloval povsem krotek in lahko prehoden. Bi se priporočil za informacijo, o kateri stopnji je tu govora. Z VDV sem se na sedlo proti MDV spustil kar po potki in po zahodnem grebenu na MDV. Za ta greben sem večkrat prebral, da brez plezanja ne gre, tako da me je lahkotnost poplezavanja, ki razen enega detalja (I-II) prav nič ne presega I. stopnje, kar malce presenetila. Z MDV še na Viševnik, spust na Plesišče, po lovski stezi na Konjščico in na parkirišče pod planino. Zanimivo prečenje nad triglavskimi transverzalami, ki ne zahteva nekih večjih plezalnih sposobnosti, hkrati pa razen na Viševnik na nobenega od navedenih vrhov ne vodi markirana pot, tako da imamo tudi v tem frenkventnem času relativen mir. Nekoliko bolj zahteven je bil le spust s Tosca. Vsega skupaj je višinomer nabral za 1850m višinske razlike, hodila pa sva ob zelo umirjenem tempu 10 ur. Nekaj fotk pa na: http://www.moj-album.com/uredi/jestov/4858530/ Martina & Domen

marfi: nedelja, 10. september 2006, ob 17.54 uri

Verner? :? Vzhodni greben Tosca, ki je bil z vrha videti precej hud in podrt, mi je v vznožju deloval povsem krotek in lahko prehoden. Bi se priporočil za informacijo, o kateri stopnji je tu govora.
M&M [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/tosc.html]omenjata[/url] švoh dvojko.

Domen: nedelja, 10. september 2006, ob 18.09 uri

Verner? :?
Ma se zgodi tudi boljšim! :oops: Popravljeno in hvala za opozorilo!

brane: nedelja, 10. september 2006, ob 21.35 uri

Oba vrhova sem se lotil pred leti in ocene so kar pravilne, morda v pomoč: Lažja varianta na Vernar je, da ne plezamo grebena ampak naredimo obvoz po levi strani najprej po izpostavljeni travnati gredini v levo in potem po nekakšnem žlebu naravnost na vrh. Ta pristop ne seže do dvojke. Kar pa se Tosca tiče je vstop najtežji del če ne upoštevamo možnosti izstopa po Domnovi varianti kjer verjamem da lahko izstopiš na vrh na koncu z trojko. Jaz ko sem preplezal pobočje in se približal vršni steni, ki me je ovirala, da bi dosegel vrh sem se toliko časa pod steno pomikal proti desni, da se mi je odprl čisto lep varen prehod rahlo v levo v nekakšen žleb in tik pod vrhom v desno ( težave tam tudi ne sežejo do dvojke )

mariborcan: ponedeljek, 11. september 2006, ob 13.37 uri

Vzhodni greben Tosca, ki je bil z vrha videti precej hud in podrt, mi je v vznožju deloval povsem krotek in lahko prehoden. Bi se priporočil za informacijo, o kateri stopnji je tu govora.
Ta greben sem preplezal leta 2001. Takrat smo opravili turo Rudno polje - Viševnik - Mali Draški vrh - Veliki Draški vrh - Tosc - Vodnikov dom - Rudno polje. Kakih posebnih opisov nismo imeli, le Klinarjeve namige (Stanko Klinar: Sto slovenskih vrhov, Veliki Draški vrh), tako da smo se kar sproti, "na pogled" odločali o nadaljevanju ture. Omenjeni greben nas je z Velikega Draškega vrha kar strašil (na pogled je vmes navpičen steber), tako da smo sprva sklenili, da bomo poskusili nekje po kakem žlebu v širokem pobočju levo od grebena (nekje tam, kjer si ti sestopal). No, ko smo sestopili z Velikega Draškega vrha v vmesno sedlo in se stvari malo bolj približali, pa nas je kar nekako potegnilo (podrobnosti, zakaj smo se tako odločili, se ne spomnim več - očitno je pač od tam izgledalo, da bo to najboljša varianta) nazaj proti grebenu. Tam je sprva še kar šlo, kasneje pa se je levi bok grebena (sem smo se morali umakniti, ker je bilo dalje po vrhu neprehodno) postal precej strm, skalnat in izpostavljen, prehod pa je ponujala le izpostavljena polička, ki jo omenjata tudi [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/tosc.html]M&M[/url] in ki je enega člana naše "odprave" prisilila k umiku. Ostala dva naju je polica odložila v nekakšno škrbino pod strmim delom grebena, ki nas je z Velikega Draškega vrha tako strašil, vendar pa od blizu stvar ni bila posebej problematična, prav tako ne tudi nadaljevanje, greben pa naju je ves čas zabaval z zelo prijetnim plezanjem. Skratka - stvar je točno takšna, kot jo opisujeta [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/tosc.html]M&M[/url]. Tudi številčno bi se strinjal z njima, da težave sežejo do II, ki jo omenja tudi Klinar. Najtežje (oziroma: najbolj nevarno, neprijetno, ker izpostavljeno) mesto je, po mojem mnenju, omenjena polička.

Domen: ponedeljek, 11. september 2006, ob 21.17 uri

Kar pa se Tosca tiče, je vstop najtežji del če ne upoštevamo možnosti izstopa po Domnovi varianti kjer verjamem da lahko izstopiš na vrh na koncu z trojko. Jaz ko sem preplezal pobočje in se približal vršni steni, ki me je ovirala, da bi dosegel vrh sem se toliko časa pod steno pomikal proti desni, da se mi je odprl čisto lep varen prehod rahlo v levo v nekakšen žleb in tik pod vrhom v desno ( težave tam tudi ne sežejo do dvojke )
Saj sva tudi midva pred zadnjo steno prečila desno do skrotja, po katerem brez težav dosežemo greben. Opisoval sem zadnji skok pred to prečnico, ki je v zgoraj omenjenem vodniku ocenjen z II. A se ga je treba lotiti kakih 20 m desno od severne stene, če se ga lotimo tik ob steni, pa težave sežejo do že omenjenih. Kar se tiče dostopa do Vernarja, pa je le ta definitivno tehnično najlažji po grebenu, res pa je greben ozek in zelo zračen. Nekaj časa pod nogami občudujemo streho Pastirske, nekaj časa pa Vodnikove koče. Za vrtoglave greben definitivno ni primeren, čeprav težave prav nikjer ne sežejo čez I. S tistim detaljom I.-II. sem imel v mislih kratek sestopni žleb s predvrha...

eMZe: torek, 22. maj 2007, ob 23.49 uri

Na, pa sem že mislil, da bom kaj novega napisal. Prehod z Velikega Draškega vrha do na Tošc sem si v nedeljo moral kar izmisliti. Prehod po grebenu je od daleč videti obupno zašiljen, zato sem se podal po stečinah na vzhodno pobočje Tošca proti dobro vidni razpočnici. Spust do Vrtačic mi ni dišal, ker se spustiš za kakih 250 metrov (pod 2000), tu pa nekako pristaneš na 2120 ali še malo višje. Nekaj 10 metrov pred razpočnico (grapo) se opazi, recimo, smer rahlo v desno. Prepoznati je ni zelo težko, ker je edina smer, kjer ne izgleda, da se strmina z višino veča. Kar je osupljivo, je čvrstost skale (za Julijce) in pomanjkanje padajočega kamenja. Tudi greben ne izgleda več tako obupen. Malo beganja z očmi in stopnje I ni treba preseči. Iz smeri se izstopi menda minuto od vrha. Smer se mi zdi primerna tudi za sestop. Žig je. Zadnji vpis v knjigo (hmm) je 8.6.2006, izgleda pa, da je zimo preživela na prostem. Se javim, da odnesem drugo.