FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

emšovka: sreda, 13. september 2006, ob 11.26 uri; ogledov: 0

uvod: [size=9:d3a63e32b5] [i:d3a63e32b5]rahel namig in vabilo po zs: saj vem, da še nimaš cilja za konec tedna, mogoče bi pa... ja, bi. ker sem tisti konec spoznala in videla le toliko, da vem, da se moram še vrniti. nujno zlo sobotnega večera: triglavska jezera, nabito polna koča, hrup, zunaj kakšnih 30 kadilcev, pregrešno draga soba, jota pa dobra in osebje prijazno, harmonika uglašena. [/size:d3a63e32b5][/i:d3a63e32b5] ko prideš do pobočja velikega špičja, se odcepiš od markirane poti. kakšnih možicev ali sledov nisem videla, je pa možno, da sem v svoji nestrpnosti bila malo prehitra. kam je treba priti, se prav dobro vidi: okrog brd. ko se dvigneš čez melišče in grušč, se pojavi tudi lepo shojena potka, ki pa takoj za ovinkom na kraškem svetu izgine. smer tudi tu ni vprašljiva, plaski vogel z grebenom do špičja te spremlja na desni, ko se prebijaš čez razgibano kraško pokrajino, polno škrapelj in razpok. nisem izbrala preveč optimalne poti, kar nekajkrat sem prišla do preširoke razpoke, pregloboke doline ali prestrme skale. kdor ima težave s časom, mora bolj po sredini, jaz pa sem imela ves dan, nikamor se mi ni mudilo. :D bliže zatrepa je preglednost manjša in presenečena sem se znašla že kar visoko na pobočju vogla, kot je kazalo, na pravi travni gredi :) . dostop od tod na vrh ni težaven, strme trave so bile suhe, skale ne preveč krušljive. razgledi: povsod in še dlje se vidi, tudi črne pike na vrhu triglava . po vpisni knjigi sodeč sta bila danes že dva pred menoj, verjetno iz soške strani. na travnik sem hotela kar po grebenu. z vrha vogla je videti enostavno. čisto enostavno že za začetek ni, potem prideš do ene solidne ne preveč izpostavljene dvojke. kavka nekaj metrov nad menoj me je mirno in radovedno opazovala, mogoče se ji je že zdelo, da ne bom preplezala do nje. na sredi sem se obrnila: dol grem, dokler sem še prepričana, da zmorem in si upam. kadar sem sama, nisem preveč korajžna 8) . obvoz po travah, povratek na greben, umik, še malo nižje po travah, ki so res zelo strme, zadnji del po grebenu. travnik z mehko travo. kar ostala bi gor, vsaj do sončnega zahoda. prenočišče v travnikovi dolini imam rezervirano . malo treznosti sem pa vseeno vključila in začela sestopati. [size=9:d3a63e32b5][i:d3a63e32b5]nekje v srednjem delu travnikove doline sem poiskala dovolj veliko ravnico za veliko skalo med ruševjem. veter, ki je začel pihati z vrhov, ni mogel do mene. zvezdno nebo: kdor je že spal sredi ničesar človeškega ob jasnem vremenu brez lune, razume, da tega ne morem opisati. ko je luna vzšla, sem že spala.[/i:d3a63e32b5][/size:d3a63e32b5] zjutraj sestop v mehkejši, bolj zelen del doline. gams, ki se je pasel za skalo le nekaj metrov od mene, me ni začutil, pustil mi je čas, da pripravim fotoaparat in naredim nekaj posnetkov. potem se je umaknil, lepo počasi brez panike, in se še nekajkrat ustavil in me pogledal, čudno bitje na dveh nogah. [i:d3a63e32b5][size=9:d3a63e32b5]ampak teh slik ni. od večera so ostale neke ročne nastavitve. VSEGA pa ne smem imeti[/size:d3a63e32b5][/i:d3a63e32b5] planina za skalo, od nje mimo lovske koče do planine pod črnim vrhom. pot, ki sem jo ob prejšnjem obisku spremenila v nekajurno blodenje po ruševju in vrtačah, ker sem preslabo pogledala zemljevid in nosila kompas v žepu :oops:. lepa mehka gozdna pot, mimo izvira, kjer samo kaplja, v koritu je pa dovolj vode za razkošno hribovsko jutranje umivanje :D. do krnskih jezer me je žgalo sonce, tam so me pocrkljali s kavo in jabolčnim štrudlom, do bogatinskih vratc me je hladil mrzel veter, do doline - no, tam so me pa že bolele noge. [url=http://www.moj-album.com/album/4899274/] nekaj posnetkov lepot lahko delite z menoj[/url]

emšovka: sreda, 13. september 2006, ob 11.26 uri

uvod: [size=9:d3a63e32b5] [i:d3a63e32b5]rahel namig in vabilo po zs: saj vem, da še nimaš cilja za konec tedna, mogoče bi pa... ja, bi. ker sem tisti konec spoznala in videla le toliko, da vem, da se moram še vrniti. nujno zlo sobotnega večera: triglavska jezera, nabito polna koča, hrup, zunaj kakšnih 30 kadilcev, pregrešno draga soba, jota pa dobra in osebje prijazno, harmonika uglašena. [/size:d3a63e32b5][/i:d3a63e32b5] ko prideš do pobočja velikega špičja, se odcepiš od markirane poti. kakšnih možicev ali sledov nisem videla, je pa možno, da sem v svoji nestrpnosti bila malo prehitra. kam je treba priti, se prav dobro vidi: okrog brd. ko se dvigneš čez melišče in grušč, se pojavi tudi lepo shojena potka, ki pa takoj za ovinkom na kraškem svetu izgine. smer tudi tu ni vprašljiva, plaski vogel z grebenom do špičja te spremlja na desni, ko se prebijaš čez razgibano kraško pokrajino, polno škrapelj in razpok. nisem izbrala preveč optimalne poti, kar nekajkrat sem prišla do preširoke razpoke, pregloboke doline ali prestrme skale. kdor ima težave s časom, mora bolj po sredini, jaz pa sem imela ves dan, nikamor se mi ni mudilo. :D bliže zatrepa je preglednost manjša in presenečena sem se znašla že kar visoko na pobočju vogla, kot je kazalo, na pravi travni gredi :) . dostop od tod na vrh ni težaven, strme trave so bile suhe, skale ne preveč krušljive. razgledi: povsod in še dlje se vidi, tudi črne pike na vrhu triglava . po vpisni knjigi sodeč sta bila danes že dva pred menoj, verjetno iz soške strani. na travnik sem hotela kar po grebenu. z vrha vogla je videti enostavno. čisto enostavno že za začetek ni, potem prideš do ene solidne ne preveč izpostavljene dvojke. kavka nekaj metrov nad menoj me je mirno in radovedno opazovala, mogoče se ji je že zdelo, da ne bom preplezala do nje. na sredi sem se obrnila: dol grem, dokler sem še prepričana, da zmorem in si upam. kadar sem sama, nisem preveč korajžna 8) . obvoz po travah, povratek na greben, umik, še malo nižje po travah, ki so res zelo strme, zadnji del po grebenu. travnik z mehko travo. kar ostala bi gor, vsaj do sončnega zahoda. prenočišče v travnikovi dolini imam rezervirano . malo treznosti sem pa vseeno vključila in začela sestopati. [size=9:d3a63e32b5][i:d3a63e32b5]nekje v srednjem delu travnikove doline sem poiskala dovolj veliko ravnico za veliko skalo med ruševjem. veter, ki je začel pihati z vrhov, ni mogel do mene. zvezdno nebo: kdor je že spal sredi ničesar človeškega ob jasnem vremenu brez lune, razume, da tega ne morem opisati. ko je luna vzšla, sem že spala.[/i:d3a63e32b5][/size:d3a63e32b5] zjutraj sestop v mehkejši, bolj zelen del doline. gams, ki se je pasel za skalo le nekaj metrov od mene, me ni začutil, pustil mi je čas, da pripravim fotoaparat in naredim nekaj posnetkov. potem se je umaknil, lepo počasi brez panike, in se še nekajkrat ustavil in me pogledal, čudno bitje na dveh nogah. [i:d3a63e32b5][size=9:d3a63e32b5]ampak teh slik ni. od večera so ostale neke ročne nastavitve. VSEGA pa ne smem imeti[/size:d3a63e32b5][/i:d3a63e32b5] planina za skalo, od nje mimo lovske koče do planine pod črnim vrhom. pot, ki sem jo ob prejšnjem obisku spremenila v nekajurno blodenje po ruševju in vrtačah, ker sem preslabo pogledala zemljevid in nosila kompas v žepu :oops:. lepa mehka gozdna pot, mimo izvira, kjer samo kaplja, v koritu je pa dovolj vode za razkošno hribovsko jutranje umivanje :D. do krnskih jezer me je žgalo sonce, tam so me pocrkljali s kavo in jabolčnim štrudlom, do bogatinskih vratc me je hladil mrzel veter, do doline - no, tam so me pa že bolele noge. [url=http://www.moj-album.com/album/4899274/] nekaj posnetkov lepot lahko delite z menoj[/url]

Tejtej: sreda, 13. september 2006, ob 12.32 uri

Èudovite slike. Travnik je bil popularen minuli vikend, glede na vpisno knjigo doživi en obisk na teden, v soboto nas je na vrhu stalo vsaj 8. S sopotnico sva štartala iz Vrsnika, v Travniški dolini pa krenila preveč v levo, zato sva se raje povzpela na greben in preko Travniškega roba stopila na sam Travnik. Dobro sva si ogledala Plaski Vogel. Glede na tvoj opis ga bom raje naskočil iz 7J. Med povratkom še obisk Rušja in nenačrtovana terapija proti revmatizmu v koprivah okoli povsem obnovljene planine za Skalo.

spleza: sreda, 13. september 2006, ob 20.48 uri

Uh, razvajanja, emšovka, takšnelega pa nikar ne opusti! :P nekje v srednjem delu travnikove doline sem poiskala dovolj veliko ravnico za veliko skalo med ruševjem. veter, ki je začel pihati z vrhov, ni mogel do mene. zvezdno nebo: kdor je že spal sredi ničesar človeškega ob jasnem vremenu brez lune, razume, da tega ne morem opisati
:D :P

xmovc: četrtek, 14. september 2006, ob 8.28 uri

Travnik je bil popularen minuli vikend, glede na vpisno knjigo doživi en obisk na teden, v soboto nas je na vrhu stalo vsaj 8.
No evo 4 so že identificirani, še preostali 4 naj se javijo :oops:

emšovka: četrtek, 14. september 2006, ob 8.46 uri

če je to res, potem je bila sama druščina s foruma :lol:. jaz pa poznam nedeljske 3 :)

pismo1: četrtek, 14. september 2006, ob 19. uri

Lepo , emšovka, prelepo

xmovc: petek, 15. september 2006, ob 8.21 uri

Hvala za čestitke :lol:

Bronson: ponedeljek, 13. oktober 2008, ob 11.48 uri

Tudi mi smo ta vikend sklenili uživati v zlatih macesnih okoli Sedmerih jezer. Izvedli smo logistično nekoliko zapleten naskok na Plaski Vogel z bohinjske in trentarske strani. Skozi Travniško dolino smo zlezli na Travnik (madonca, kaki razgledi) in po uživaško zahtevnem grebenu še na Plaski Vogel. Sestopili smo po južnem grebenu in se tu ločili: del ekipe je čakal ubijalsko dolg sestop čez Komno k Savici, jaz pa sem se po lovski poti s planine Za skalo spustila v Vas na Skali in k avtu, ki je čakal na izhodišču markirane poti na Za skalo. Vikend, kakršen pride samo enkrat v letu! Slike so [url=http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=12&unit_id=219#unit219]tukaj[/url]

peter2: torek, 14. oktober 2008, ob 20.21 uri

V nedeljo žal v službi, zato včeraj... Pot pričel v Vrsniku. Do planine Za Skalo sem šel še v temi z lučko. Travniška dolina je bila spet polna gamsov, žal so bili vedno preveč v senci za kak dober posnetek. S Travniške doline sem se povzpel na vrh Travnika. Kar malo po svoje, saj cilj je vseskozi viden in teren ni prestrm. S Travnika na Plaski Vogel sem šel kar po grebenu, seveda vmes po obvozu par deset metrov nižje na južno stran. Kljub lepemu vremenu, ki ga imamo te dni, v gorah na nebu večkrat nastane tanka koprenasta oblačnost. Tudi tokrat je bilo tako, a vseeno je bila to letos ena lepših tur. Nazaj po približno isti poti, cel dan nisem srečal nobenega človeka :) Kar nekaj fotografij pa je [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url].

peter2: petek, 9. julij 2010, ob 12.38 uri

Včeraj me je spet premamil Plaski Vogel. Tokrat s startom pri Savici, čez Komarčo, mimo Èrnega jezera do koče pri Sedmerih jezerih. Spust v planino Lopučnico vzame kar nekaj višinskih metrov. Tam se odcepim na pot proti planini Za skalo. Po približno pol ure hoje po z roso namočeni potki, le to zapustim in se po mokrih travah po nekakšni dolinici odcepim proti Plaskemu Voglu. Najbolje se je držati nekakšne doline, ki jo ponekod prekrije rušje, a se da brez večjih problemov zmuzniti na čistine. Nad mejo z rušjem se odpre izredno kamnit, škrapljast svet, kjer lahko občudujemo delo vode. Na vrh Plaskega Vogla se odpravim po nekakšnem travnem žlebu na JV strani gore. Po zaključku žlebu so zadnji metri spet lažji. Na vrhu opazim, da se iz Lopučnice valijo megle, ki vzbudijo nekaj tesnobe, kako bo s sestopom :?: V kromasto škatlo, v kateri je vpisna knjiga je očitno udarila strela, saj izgleda, kot bi jo nekdo zavaril. Nikakor je nisem mogel odpreti. Odločim se še za obisk sosednjega Travnika. Po nekakšni travni polički pod Vrhom se spustim do melišč na JZ Plaskega Vogla od tam pa na Travnik. Ker so se proti Lopučnici še vedno valile megle se odločim za sestop proti poti, ki pelje iz 7J na Veliko špičje. Torej Za dolino - predel med grebenom Plaski Vogel - Veliko špičje na severu in Gladki in Veliki lašt na jugu. Divjina po kateri sem šel je norpo lepa. Gamsi, svizci, polno cvetja, ponekod v kontah še nekaj snega. Je pa stalno treba skakati čez balvane, škraplje ipd... Nekako sem se ves čas držal višine 2000m. Ko sem pri Velikem laštu zagledal svet v dolini Triglavskih jezer sem se odločil takoj spustiti dol, a bi bilo bolje vse do poti ki pelje na Veliko špičje nadaljevati na prej omenjeni višini in se izogniti rušju. Na poti proti koči pri Sedmerih jezerih sem začutil, kako utrujajoča je bila današnja tura. A treba je bilo še do Èrnega jezera in čez Komarčo nazaj do avta. Naporna, orientacijsko zelo zahtevna a izredno lepa tura Slike pa so tukaj: http://www.petersfoto.si

CarpeDiem: petek, 9. julij 2010, ob 14.09 uri

Vidim da ima Plaski Vogel odlično (razgledno) pozicijo, za razgled po najmogočnejših vrhovih naših Alp! 8)

BOR_KUM: petek, 9. julij 2010, ob 17.19 uri

Peter, lepa in velikopotezna tura, spet lepe fotke! Odličen, kratek opis. Kako res je, da skoraj vsakogar (vsaj prvič) potegne s sedla pod Brdi oz. ob Debelem laštu direktno dol proti koči, ponavadi v (ob tem času zeleni) turnosmučarski smeri ... Drži, mnogo bolje se je še naprej držati izohipse (skoraj) do markacij za Veliko špičje! Se pa najde še marsikaj vmesnega ...

GoranM: sobota, 10. julij 2010, ob 7.46 uri

Peter, čestitam za imenitno turo, opis in fotografije. Nekaj let nazaj sem tudi sam stal na Plaskem Voglu, enkrat pa so me tik pod vrhom odgnale megle, ki so mi v tisti odmaknjenosti od civiliziranega sveta, tako kot tudi tebi, vzbudile nekoliko tesnobe. Vsako leto me zamika, da bi se spet podal v to trentarsko samoto, ki te, ko jo enkrat občutiš, neustavljivo privlači... Bravo, še veliko takih podvigov ti želim. : :)

sla: ponedeljek, 12. julij 2010, ob 8.46 uri

Peter, mene pa zanima, koliko časa si porabil od izhodišča do izhodišča? Jaz imam to turo v planu že kar nekaj let, pa ne najdem časa.

peter2: ponedeljek, 12. julij 2010, ob 23.02 uri

Hvala vsem za komentarje. Brezpotna divjina je res nekaj čudovitega in človeka hitro zasvoji. Moja tura je traja 10 ur in 30 min. Sicer nisem meril časa, preveril sem čas ob posnetkih pri fotografijah. Torej: Še z lučko na glavi start pri Savici ob 2:50 Èrno jezero 4:10 Koča pri 7J (Dvojno jezero) 5:20 Planina Lepoč 6:00 Konec poti (začetek brezpotja proti PV) 6:30 Plaski Vogel 9:40 Travnik 10:45 Pot 7J - Veliko špičje 13.00 Vrnitev na Dvojno jezero (koča) 14:00 Èrno jezero 15:20 Savica (parkirni prostor) 16:20 Vsem želim varen korak, lepo vreme in čim več užitkov v neokrnjeni divjini. Lp Peter

sla: torek, 13. julij 2010, ob 8.22 uri

Super!! Je bilo še dovolj časa za namakanje v Bohinjskem jezeru :-)

peter2: sobota, 16. oktober 2010, ob 13.48 uri

Obljuba dela dolg, zato sem tokrat na Plaski Vogel peljal še svojo najdražjo. Na planini Za Skalo naju je pričakala megla in veter, tako sva skoraj dve uri čakala na obljubljeno razjasnitev :evil: Potem pa so se megle pred nama dvigale skozi celo Travniško dolino :D Najprej sva se povzpela na Travnik in nato še na Plaski Vogel. Nenehni navali dvigajočih se meglic pa so poskrbeli za pravo pravljico http://www.petersfoto.si

GoranM: nedelja, 17. julij 2011, ob 22.21 uri

Po enajstih letih mi je bilo spet dano stati na vrhu te samotne, lepe gore. Z Mikijem sva izbrala torek, ko se je vročina za en dan pomaknila daleč stran. Malo po četrti uri zjutraj sva ob požirku kave nekje na obrobju Ljubljane še poslušala jutranjo budnico, ki jo vsakodnevno uprizorijo ptice, potem pa hitro v Trento, natančneje v Vrsnik. Že pred sedmo uro sva se vzpenjala proti Planini za Skalo, pot, ki se enakomerno in elegantno vije, naju je v dobri uri in pol pripeljala na planino. Hitro najdeva dobro vidno pot na melišču nad planino in preko skalnega skoka, še vedno solidno zavarovanega z jeklenico, vstopiva v skrivnostni svet Travnikove doline. Tam naju pozdravi mlada srna, ki radovedno opazuje dva neznanca, ki vstopata v njen svet. Počasi se vzpenjava, nobenega napora, pot se sicer včasih malo izgubi, pa jo kaj hitro najdeva, tako ali tako pa je smer jasna in logična, seveda, če je dan jasen in vidljivost dobra. Na majhnem sedelcu se nama odpre zadnji del Travnikove doline, pokažeta se Èelo in Vršac, pred nama je Travnik, na njegovi desni pa mu izza rame pogleduje Plaski Vogel. Nekoliko se spustiva, kasneje pa se drživa leve strani doline in se počasi vzpneva proti dobro razpoznavni Travnikovi škrbini. Tam se razkrije eden najlepših pogledov v naših gorah. Globoko pod nama se vije modrozeleni trak Soče, kamorkoli pogledava pa sami velikani Julijskih Alp. Lahkoten grebenski sprehod naju v slabe pol ure pripelje na vrh Travnika. Do sem sva potrebovala štiri ure, lahko bi šlo tudi nekoliko hitreje, a naju znova in znova zaustavljajo božanski razgledi, ki se razprostiraja povsod, kjer se zaustavi oko. Počitek na vrhu Travnika se prav prileže, seveda pa je zdaj na vrsti najbolj vznemirljiv del ture, vzpon na vrh Plaskega Vogla. Z vrha Travnika se spustiva na melišča pod Voglom in diagonalno prečiva po njegovem pobočju proti južnem grebenu. Tam naletiva na nekaj dobro vidnih možicev, slediva jim in kmalu sva na vrhu. S Travnika na Plaski Vogel potrebujeva približno dobre pol ure, na vrhu pa ostaneva še eno. Enkratni razgledi, pogled na slikovito, skorajda lunino pokrajino pod nama, naju zadržuje na vrhu, vendar bo treba sestopiti. Do izhodišča so namreč še tri do štiri ure sestopa. Vrneva se na sedlo med Travnikom in Vršacem in nazaj v Travnikovo dolino. Kar malo po svoje jo mahava po njej, eden z leve, drugi z desne, vendar svet je zares lahko prehoden. Družbo nama delajo svizci, ki jih slišiva, vidiva pa ne, čeprav jih tam gori kar mrgoli. Na izstopu iz doline naju spet pozdravi srna, verjetno se kmalu spet vidimo. Spet sva na Planini za Skalo, potem pa še dobra ura in četrt napornega sestopa, noge so že malo šibke, vročina se je okrepila, ampak kar gre. In kmalu sva pri izhodišču, še prej pa osvežitev v hladnem potoku, ki si skozi te strmine utira pot proti Soči. Kar smeji se nama, prvovrstno gorniško doživetje, dan ki ga ne pozabiš.... In še nekaj slik.... [url]http://www.mojalbum.com/goranm1/travnikova-dolina-plaski-vogel-12-7-2011[/url]