FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Anonymous: ponedeljek, 23. avgust 2004, ob 12.23 uri; ogledov: 0

Konec julija in v začetku avgusta sem prenočevala v Erjavčevi koči na Vršiču. Prosila sem za skupna ležišča, gospa mi je dodelila sobo 5-8 in mi zaračunala 1.300 SIT (s popustom na planinsko izkaznico) + turistično takso 165 SIT. Ker sem na stopnišču videla, da so skupna ležišča drugje (tam sem nekoč tudi prespala), sem jo še enkrat opozorila, da želim skupna. Nejevoljna je pribila, da mi je dala skupna ležišča. Tako smo spali v sobi 2. Saj ne rečem, nekje morajo zaslužiti, a malce me je le zbodlo, ko sem v na vidnem mestu obešenem ceniku na Tičarjevem domu prebrala, da je skupno ležišče s planinsko izkaznico 900 SIT. Je komu kaj jasno?, te res lahko kar takole dajo v sobo, skupna ležišča pa samevajo? In kaj je s turistično takso? V drugih kočah mi je niso posebej računali. Pa naslednje - Na Kriških podih (Pogačnikov dom) imajo skupna ležišča v "zimski" bajti ob koči; stane 1280 SIT (vem, 1. kategorija, nad 2000m), nudijo pa le golo ležišče s kocami, rjuhe pa ne dobiš (le v sobi), kar je enako kot npr. v bivakih (ki so brezplačni). Preden pade po meni, povem, da se nisem nikjer usajala, ker mi v hribih štejejo predvsem hribi, nenavadno se mi pa le zdi, da so med kočami take razlike v cenah in ponudbi. Koče v Kamniških, ki jih obiskujem, ne odstopajo od priporočil PZS. Zanima me vaš komentar, predvsem koga s PZS.

Anonymous: ponedeljek, 23. avgust 2004, ob 12.23 uri

Konec julija in v začetku avgusta sem prenočevala v Erjavčevi koči na Vršiču. Prosila sem za skupna ležišča, gospa mi je dodelila sobo 5-8 in mi zaračunala 1.300 SIT (s popustom na planinsko izkaznico) + turistično takso 165 SIT. Ker sem na stopnišču videla, da so skupna ležišča drugje (tam sem nekoč tudi prespala), sem jo še enkrat opozorila, da želim skupna. Nejevoljna je pribila, da mi je dala skupna ležišča. Tako smo spali v sobi 2. Saj ne rečem, nekje morajo zaslužiti, a malce me je le zbodlo, ko sem v na vidnem mestu obešenem ceniku na Tičarjevem domu prebrala, da je skupno ležišče s planinsko izkaznico 900 SIT. Je komu kaj jasno?, te res lahko kar takole dajo v sobo, skupna ležišča pa samevajo? In kaj je s turistično takso? V drugih kočah mi je niso posebej računali. Pa naslednje - Na Kriških podih (Pogačnikov dom) imajo skupna ležišča v "zimski" bajti ob koči; stane 1280 SIT (vem, 1. kategorija, nad 2000m), nudijo pa le golo ležišče s kocami, rjuhe pa ne dobiš (le v sobi), kar je enako kot npr. v bivakih (ki so brezplačni). Preden pade po meni, povem, da se nisem nikjer usajala, ker mi v hribih štejejo predvsem hribi, nenavadno se mi pa le zdi, da so med kočami take razlike v cenah in ponudbi. Koče v Kamniških, ki jih obiskujem, ne odstopajo od priporočil PZS. Zanima me vaš komentar, predvsem koga s PZS.

Mitja: ponedeljek, 23. avgust 2004, ob 22.25 uri

Na Kriških podih (Pogačnikov dom) imajo skupna ležišča v "zimski" bajti ob koči; stane 1280 SIT (vem, 1. kategorija, nad 2000m), nudijo pa le golo ležišče s kocami, rjuhe pa ne dobiš (le v sobi), kar je enako kot npr. v bivakih (ki so brezplačni).
Ko smo prenočevali v Pogačnikovem domu, s skupnimi ležišči ni bilo nobenih težav. Resda je od tega že kar nekaj let, a dobro se spomnim, da so smo bili nastanjeni pod streho, kjer je prostor za skupna ležišča. Se mi pa zdi nesramno, da želijo v nekaterih kočah popraviti slabo sezono na način, kot ga omenjaš. Èe želijo imeti status planinske koče, potem naj se držijo pravil, ki jih morajo za to izpolnjevati. Pa četudi bo le en sam planinec to noč želel prespati na skupnih ležiščih. Mislim, da bi morala PZS bolj temeljito preverjati, kako se oskrbniki in planinska društva držijo pravil in po možnosti tudi komu zagroziti z izgubo statusa planinskega doma oz. zavetišča. Èe bi nekateri raje imeli hotel, potem se jim ne sme dovoliti, da se skrivajo pod imenom "planinska koča".

Anonymous: torek, 24. avgust 2004, ob 11.34 uri

Živjo! Danes je bilo na strani gore-ljudje napisano naslednje: [b:44bf21c3c0]Novosti pri pobiranju in obračunavanju turistične takse[/b:44bf21c3c0] Državni zbor RS je na svoji seji dne 29. decembra 2003 sprejel Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT). Za planinska društva, ki upravljajo planinske koče, pa tudi za vse planince je prav gotovo zanimivo nekaj določil 27. člen (oprostitev plačila turistične takse) (1) Plačila turistične takse so oproščeni: – otroci do 7. leta starosti, – učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, – osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, – tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse, [b:44bf21c3c0]– člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice[/b:44bf21c3c0]. (2) Turistično takso v višini 50% plačujejo: – osebe od 7. do 18. leta starosti, (3) Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse. 29. člen (evidenca oprostitev plačila turistične takse) Èe je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve iz 27. člena tega zakona v evidenci, ki je določena v 31. členu tega zakona. Z občine Bovec so nas že opozorili, da bodo v planinskih kočah, ki so na teritoriju občine Bovec preverjali ali so člani PZS, ki so po Zakonu oproščeni plačila turistične takse res upravičeni do tega. Poleg imena in priimka člana PZS, ki prenočuje v planinski koči in mu ni treba plačati TT je treba obvezno vpisati številko planinske izkaznice. Občinski inšpektorji bodo ob kontrolah koč to preverjali. Danilo Sbrizaj v.d. GS PZS in strokovni sodelavec GK PZS Lep pozdrav Barbara

Planinsko društvo Jesenic: torek, 31. avgust 2004, ob 14.41 uri

Spoštovana Teja, kljub temu, da ste spali v sobi, vam je oskrbnica pravilno zaračunala ceno za skupna ležišča, žal pa vam je neupravičeno zaračunala turistično takso. Cenik v Tičarjevem domu ste najbrž površno pogledala, saj cena 920 Sit velja za mlade člane C in D kategorije, registrirane alpiniste, reševalce in markaciste ter vodnike planinskih skupin.

Anonymous: sreda, 1. september 2004, ob 7.32 uri

Najlepša hvala za odgovor. Opravičujem se za malomarnost, v gneči v Tičarjevem domu sem očitno spregledala pomembne podrobnosti na ceniku.

roky-mb: petek, 17. februar 2006, ob 22.27 uri

Kaj zdaj, kje si spala, v Erjavčevi Koči ali v Tičarjevem domu??? Pa še to glede prenočevanja na Pogačnikovem domu pred skoraj desetimi leti smo šli z društvoj tja prenočevat in smp spali vseh 35 ljudi v tisti mali hišici ali zimski sobi, ko pa v koči na ležiščih sploh ni bilo vse polno! lahko si mislite, kako smo spali! Največjo pripombo pa imam za Kočo pri Sedmerih jezerih, dva meseca prej smo rezervirali za skupino 50 ljudi spanje, ko pa smo prišli do koče pa je oskrbnica rekla, da nima več nič prostora, razen par jogijev na podstrešju, čeprav smo imeli potrjeno rezervacijo!!!! In smo mogli potem še isti dan v dolino iz kredarice do savice v enem dnevu! Pol pa smo izvedeli, da je ležišča odstopila Italijanski skupini, ker so ji ponudili več denarja kot bi zasližila z našo skupino. Od takrat se te koče na daleč izogibamo!!!!

pismo1: nedelja, 19. februar 2006, ob 17.58 uri

Mi lahko nekdo malce razloži, kako je s temi rezervacijami? :?: Slišal sem, da nekatere skupine rezervirajo npr. vsako soboto v septembru 20 ležišč v koči tej in tej. :idea: Potem pa se, glede na vreme, odločajo, katero soboto bodo izkoristili. Ko sem šel pred 8 leti z mojo ta večjo hčero na Triglav, je bilo na Kredarici vse polno, a nihče oz. večina od teh ljudi ni imela rezervirano. :( Sobe oz. skupna ležišča pa so bila vsa rezervirana. No, saj potem so, mislim, da po šesti uri, tudi vsa ležišča, ki so bila rezervirana in ne polna, prodali naprej. Žal tudi tu ni bilo prostora za nas in smo spali v jedilnici. :cry: Saj je šlo, za mladino je bilo celo neke vrste lepo doživetje (spuščanje plinov, glasnih in ne ravno dišečih :oops: , smrčanje, hoja po ljudeh ponoči ipd.). No, zanimajo me mnenja, obrazložitve, dogodki itd. na temo rezerviranja prenočišča daleč vnaprej. Tisto o nespanju v kočah mi je že tako znano 8)

Slavko: nedelja, 19. februar 2006, ob 19.44 uri

Do sedaj nisem imel problemov, vedno sem dobil, ko sem rezerviral. Rezerviral sem kakih 5-6 dni prej. Sem se pa dogovoril, da sem pred odhodom od doma (oziroma med potjo) še dodatno potrdil rezervacijo (ali pa jo odpovedal).

komovc: nedelja, 19. februar 2006, ob 20.37 uri

Zanimiva tema , ali kje obstaja predpis ali kar koli drugega o rezervacijah prenočišč pri nas. Do sedaj se o tem nisem posebej zanimal sem se pa že spraševal. Tudi sam precej z strahom in negotovostjo prihajam v namebno kočo kjer sem rezerviral in dokler mi ne odredijo postelje sem vedno v negotovosti. Sicer kakšne posebno slabe izkušnje še nimam ampak nikoli se ne ve.

xmovc: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 9.29 uri

Zanimiva tema , ali kje obstaja predpis ali kar koli drugega o rezervacijah prenočišč pri nas.
Pri nas še kaj drugega ne obstaja, pa bi imeli predpis o rezervacijah prenočišč Težav z rezervacijami sicer nisem imel, vendar pa, če se le da turo izvedem v enem dnevu in se zvečer zakopljem v rezervirano domačo posteljo. Sicer pa ne vem kje sem slišal, vendar te ne glede na zasedene kapacitete, oskrbnik mora vzeti pod streho :P Nisem pa tega še testiral...

komovc: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 19. uri

To že vem, da te mora oskrbnik vzeti pod streho. To vedo tudi planinci iz vzhodnih držav in to s pridom izkoriščajo, ko spijo v spalkah v jedilnicah in ostalih prostorih. Sicer ne vem za kakšno ceno vendar po moje ne prav visoki. Sem bolj v negotovosti , da bom kljub rezervaciji postelje spal na klopi, češ " polno je" . :?: :!:

Rožle: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 22.17 uri

[quote="xmovc"] Sicer pa ne vem kje sem slišal, vendar te ne glede na zasedene kapacitete, oskrbnik mora vzeti pod streho :P Nisem pa tega še testiral...
Poizkusi testirat kaj takšnega v Centralnih Alpah. Tam, kjer nikoli niso imeli socializma in kjer je denar sveta vladar. Boš videl, kako so te ob 18. uri pripravljeni ročno vreči ven iz koče, neglede na to, da bi kaj takega na 3800 metrih v slabem vremenu in vidljivosti 0m utegnilo vplivati na tvoje zdravje. :( Si pa močno želim, da bi v naših hribih inercije socializma ostalo vsaj še za kakšno malenkost in da bi zahodnjaške navade ostale tam, kjer so :!:

pismo1: ponedeljek, 20. februar 2006, ob 22.26 uri

Ne morem verjeti. Da te vržejo ven. Tudi če bi spal na tleh in plačal? Si to slišal ali celo doživel. Saj kapitalizem je morda slab, a tole ....

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 0.12 uri

Prosili smo, če lahko prespimo na klopeh, pa da plačamo enako, kot če bi spali v posteljah, pa še slišat niso hoteli. Tam je pač tako. Tisto tam niso zavetišča za planince, pač pa hoteli za tiste, ki ne nosijo konzerv v nahrbtniku, ampak si privoščijo polpenzjon zase pa polpenzjon za GV-ja pa seveda še ogromno denarja dajo, da jih ta GV nekako zvleče na hrib. In taki za ves tisti denar pričakujejo tudi prost sedež v jedilnici. Za nas se je takrat srečno izšlo, kajti nad Chamom se je razbesnela neurje tako da pričakovanih gostov do večera ni bilo. Zanimivo, kako nas je nekdo,ki nam je še kakšno uro nazaj omenjal žandarje, začel nazivati z gospodi. Še ena stvar je, ki si je resnično ne želim videt v naših hribih in naj jo imajo kar tam, na zahodu - zombijevski pogledi klientov, ki jih GV-ji vlačijo po hribih. Klienti so pač plačali in jih sploh ne zanima, ali pa niso sposobni dojeti, kaj se dogaja okoli njih. Ali je kdo drug potreben pomoči, ali so vremenske razmere tako nemogoče, da bi bilo nadaljevati neumnost. Obnašajo se, kot da so kupili hrib, GV naj jih zvleče gor, vsi ostali, ki niso plačali pa, po njihovo, tam nimajo kaj početi. Pa še odnos GV-jev v Centralnih Alpah do gornikov, ki ne najamejo vodnika. Znanec je pripovedoval, da je moral GV-ja zgrabit za nahrbtnik, ko ga je le ta rinil čez rob prepadne stene sicer bi ga zrinil dol. Tudi vzrok poškodbe moje roke na Materhornu je bilo prerivanje z GV-jem. Tako sem namesto na vrhu pristal na urgenci. Še sreča, da v naših hribih ni tako, pa da nas je velika večina še vedno takšnih, ki imamo srce na pravi strani.

Mitja: torek, 21. februar 2006, ob 1.13 uri

Ne morem verjeti. Da te vržejo ven. Tudi če bi spal na tleh in plačal? Si to slišal ali celo doživel. Saj kapitalizem je morda slab, a tole ....
Pri tem bi bilo potrebno poznati zakonodajo, ki velja v omenjenih državah in ki ureja prenočevanje v planinskih kočah in ostalih turističnih objektih. Sam je sicer ne poznam, zato bom bolj ugibal, a vseeno skoraj ne dvomim, da je v teh državah ta precej strožja od naše. V kočah pač lahko prespi le toliko oseb, kot je postelj v njej in nič več. V nasprotnem zna lastnika doleteti ne ravno nizka kazen, kar je verjetno vzrok tega, kar je Rožle opisal. Planinske koče so pač turistični objekti, enako, kot recimo hoteli. In če je le-ta polno zaseden, potem ti ne preostane drugega kot poiskati naslednji primeren kraj za prenočevanje, saj ne verjamem, da bi ti v hotelu dovolili spanje na hodniku, pa čeprav za isto ceno kot v sobi. In pri tem ni planinska koča prav nobena izjema. Kruto, a žal resnično. Je pa po drugi strani spet vprašljivo to naše "socialistično" početje s prepolnimi kočami, prenočevanjem na tleh, mizah, klopeh, saj močno dvomim, da gre v teh primerih izključno za dobrosrčnost lastnikov/najemnikov planinskih koč. Bolj je v ospredju želja po dodatnem zaslužku. Verjamem, da želi večina v tistih treh, štirih mesecih, kolikor traja sezona, čimveč zaslužiti in so zato tudi pripravljeni ponuditi planincem in ostalim obiskovalcem tršo posteljo za nekaj sto tolarjev manj (seveda brez računa). Pa je prav tako? Se ne sliši čudno, če v koči s 50 posteljami prenočuje 80 ljudi? Nič ne rečem, če bi šlo za študentsko žurko... :lol: Po tej plati se nekaterim dejanjem, ki jih omenja Rožle in ki so našemu moderatorju vzela sapo, niti ne čudim in jih do neke mere celo podpiram.

xmovc: torek, 21. februar 2006, ob 8.28 uri

[i:cea403ed55]“Umro je drug Tito. To su večeras saopštili Centralni komitet Saveza komunista Jugoslavije i Predsedništvo Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije radničkoj klasi, radnim ljudima i graðanima, narodima i narodnostima Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije.” [/i:cea403ed55] Èe bi bil jaz na Rožletovem mestu, ne vem če ne bi takega GVja po p.... usekal :!: Pravzaprav me zanima, kaj si storil takrat :?:

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 9.57 uri

Je pa po drugi strani spet vprašljivo to naše "socialistično" početje s prepolnimi kočami, prenočevanjem na tleh, mizah, klopeh, saj močno dvomim, da gre v teh primerih izključno za dobrosrčnost lastnikov/najemnikov planinskih koč. Bolj je v ospredju želja po dodatnem zaslužku.
Za enačenje planinskih koč, ki so še vedno športni objekti, s hoteli, je še najbolj zainteresirana DURS. Je pač tako, da se ob pomanjkanju jajc, da bi lovila velike ribe, raje spravlja na planinska društva. Vsaj moja izkušnja je, da so pri nas oskrbniki koč v prvi vrsti pripravljeni predvsem pomagat. Je pa precejšnja razlika med hoteli in planinskimi kočami. Èe je hotel zaseden, se pač usedeš v avto in se odpelješ do naslednjega. Se pa, na žalost, v hribih pojavlja nov tip "gornikov". Tako, na primer, je nekdo ob rezervaciji prenočišča v Gomiščkovem zavetišču na vrhu Krna postavil pogoj - topla voda za tuširanje. S tem je dokazal, da nima pojma, kaj hribi sploh so in bi bilo bolje, da bi šel v kakšen hotel na Bled, pa potem na popoldanskih sprehodih krmit labode. Na Gomiščkovem je namreč voda tako velik problem, da morajo včasih isto vodo uporabit večkrat, npr. najprej za umivanje, nato pa isto vodo za pomivanje tal. Nezmožnost odpovedat se kančku udobja lahko pomeni tudi odpovedovanje priložnosti, da bi tura vsaj malenkost zadišala po avanturi.

Luki: torek, 21. februar 2006, ob 11.32 uri

Zanimiva zadeva tale DURS. Jaz mislim da bi lahko planinske koce pustili pri miru - tako kot so pustili pri miru primorske osmice. Nekaj tradicije lahko vendar ostane. Razlog za nov tip gornikov je povsem na dlani. Od kar se je pojavil virus H5N1 se vsi bojijo labodov in raje hodijo v hribe. :) Lp, Luka

xmovc: torek, 21. februar 2006, ob 12.11 uri

Vse dokler ne bodo taisti planinci opazili crknjenih kavk. Sicer pa kar se DURSa tiče; glede na našo mentaliteto bi hitro zrasla kakšna planinska koča tudi v centru Ljubljane. Tako kot je Prebold turistično središče. Èe prav razumem tole oskrbovanje, sta tu dve možnosti: - plačaš PZS (oz. PD) neko najemnino na letnem nivoju in nato kasiraš v svoj žep, potrebuješ nek pravni subjekt (s.p., firma,...), ki deluje tako kot pač vsi registrirani - vse ostane v domeni PD, tebi samo dajo neke fičnike za "pridnost" (si "honorarno" zaposlen). Naj me kdo popravi, če se motim. Èe poteka tako, potem ne vidim razloga za izjeme, ki bi takoj pripeljali do špekulacij.

marfi: torek, 21. februar 2006, ob 12.34 uri

Prva varianta je bolj verjetna in po zakonu, druga pa samo v primeru, če ima društvo registrirano gostinsko dejavnost z ustrezno usposobljenim kadrom. Ampak društvo se že po definiciji ne bi smelo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Tako ostane le neka najemnina v fiksnem znesku ali deležu, ki pripade društvu in vse ostalo najemniku, kateremu je v interesu čim več zaslužiti in pri tem imeti čim manj stroškov.

Mitja: torek, 21. februar 2006, ob 12.34 uri

Za enačenje planinskih koč, ki so še vedno športni objekti, s hoteli, je še najbolj zainteresirana DURS. Je pač tako, da se ob pomanjkanju jajc, da bi lovila velike ribe, raje spravlja na planinska društva. Vsaj moja izkušnja je, da so pri nas oskrbniki koč v prvi vrsti pripravljeni predvsem pomagat. Je pa precejšnja razlika med hoteli in planinskimi kočami. Èe je hotel zaseden, se pač usedeš v avto in se odpelješ do naslednjega.
Pri nas tako hotel kot planinska koča veljata za gostinski objekt, kar je nenazadnje logično, saj ti tudi v planinski koči nudijo prenočišče, hrano in pijačo. Razlika je v tem, da so člani PZS oproščeni plačila turistične takse v primeru prenočevanja v planinskih kočah. Poleg tega so vse storitve v planinskih domovih obdavčene po nižji davčni stopnji. Se pa zaradi tega ob morebitnem sprejetju enotne davčne stopnje skoraj zagotovo ne bomo mogli izogniti dvigu cen v planinskih kočah in domovih. To, ali so pri nas oskrbniki koč v prvi vrsti pripravljeni pomagati obiskovalcem ali pa jim je primaren cilj dodaten zaslužek, pa bi se dalo na dolgo in široko pisati. Resda je pri nas oskrbnik dolžan pod streho sprejeti prav vsakega obiskovalca in mu, v kolikor so vsa ležišča zasedena, zagotoviti prenočevanje v drugih prostorih koče. Èe se ne motim, mu v tem primeru ne sme zaračunati prenočevanja. Vsaj nekaj časa nazaj je veljalo takšno pravilo, kakršnihkoli sprememb v zvezi s tem pa sam nisem zasledil. Pa je vedno tako? Èe le pomislim na (ne)zaračunavanja turistične takse, ki je v nekaterih naših kočah dokaj reden "pojav", o katerem smo pogostokrat lahko brali tudi na tem forumu, potem se težko znebim dvoma, da je res pomoč tista, ki je oskrbnikom najpomembnejša. Seveda pa ne bi bilo pošteno, če bi zaradi tega kar vsem oskrbnikom pripisal materializem.

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 12.36 uri

Pravzaprav me zanima, kaj si storil takrat :?:
Nič ne rečem, kruh, ki ga služijo GV-ji, je verjetno včasih tudi grenak. Ampak vseeno... Da razložim podrobneje, rinjenje GV-ja je imelo za posledico smolo, ki ji ne poznam para. To da si z [b:58e09c3489]levim[/b:58e09c3489] strojem do polovice presekaš prst na [b:58e09c3489]levi[/b:58e09c3489] roki, se verjetno še ni zgodilo nikomur. Med plezanjem snežne prečke je bilo vmes tudi nekaj skalnih delov in tam so mi stroji viseli na paščkih okoli zapestij. Levi stroj se je z ročajem zataknil med dve skali, pa se nisem mogel prestopit za korak nazaj, da ga osvobodim, ker me je nek GV porival naprej. Potem sem potegnil z vso silo, stroj je priletel in sveže nabrušena klina je šla krasno v od mraza čisto trd prst. Kaj sem storil? S prijateljem sva sestopila, tako da tudi on ni videl vrha, čeprav so bile takrat razmere idealne.

Mitja: torek, 21. februar 2006, ob 13.05 uri

Èe prav razumem tole oskrbovanje, sta tu dve možnosti: - plačaš PZS (oz. PD) neko najemnino na letnem nivoju in nato kasiraš v svoj žep, potrebuješ nek pravni subjekt (s.p., firma,...), ki deluje tako kot pač vsi registrirani - vse ostane v domeni PD, tebi samo dajo neke fičnike za "pridnost" (si "honorarno" zaposlen).
Seveda se greš lahko tudi "privatnika", zgradiš hiško, skleneš pogodbo s PZS o upoštevanju pravil glede upravljanja in opreme planinskih domov in tako hiško preobraziš v "planinsko kočo". Ne vidim nobenih ovir, da kaj takega ne bi mogel storiti kar sredi Ljubljane.

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 13.55 uri

Kolikor je meni poznano, je na področju poslovanja planinskih koč kar nekaj nejasnosti, zaradi katerih je na sodišču že tudi kakšna tožba proti državi. Pravzaprav DURS-u.

xmovc: torek, 21. februar 2006, ob 14.17 uri

Seveda se greš lahko tudi "privatnika", zgradiš hiško, skleneš pogodbo s PZS o upoštevanju pravil glede upravljanja in opreme planinskih domov in tako hiško preobraziš v "planinsko kočo". Ne vidim nobenih ovir, da kaj takega ne bi mogel storiti kar sredi Ljubljane.
No, no jaz sem samo namignil, kaj bi se utegnilo pripetiti v primeru, da bi planinski domovi postali davčni raj Kako se (tudi z davčnega vidika) tretirajo "koče" oz. planšarije kot so npr. na Kofcah, Prevali, pl. Korošica, v Lazu, na Krstenici, pri Ingotu... :?: @Rožle: namesto, da si s strojem kresnil sebe bi raje z derezo počohal tistega GVja Pa ti je the most noble cliff uspel kdaj kasneje?

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 16.03 uri

Pa ti je the most noble cliff uspel kdaj kasneje?
Lansko poletje nas je zaj. vreme, pa smo potem šli samo na en krajši sprehod v pogorju Monterose. Letos je hrib seveda ponovno v planu. Ampak to, da uspeš dobiti kakšen dan dopusta istočasno kot soplezalec, pa da je to še takrat, ko je vreme. Pa še, da kakšen dan prej sonce posije v steno, da se obleti... Še vedno si želim gor z italianske strani in enkrat mi zagotovo uspe. :D

Rožle: torek, 21. februar 2006, ob 16.33 uri

No, no jaz sem samo namignil, kaj bi se utegnilo pripetiti v primeru, da bi planinski domovi postali davčni raj
Na osnovi primerov, ki so mi poznani, se DURS za planinska društva zelo zanima. Zanimivo da precej bolj, kot pa za razne točke, kjer se na črno opravlja gostinska dejavnost in gre tam izključno za privat interes.

pismo1: torek, 21. februar 2006, ob 22.36 uri

Glede na to, da sem marsikaj danes zamudil , bi se vrnil na Je pa po drugi strani spet vprašljivo to naše "socialistično" početje s prepolnimi kočami, prenočevanjem na tleh, mizah, klopeh,.......
Po premisleku se mi poraja vprašanje, pustimo sedaj na miru solidarnost, zaslužek in ostale podrobnosti. Zamislite si: Triglavski dom na Kredarici (ali Planiki), vse je polno. Ljudje v jedilnici spijo "eden na drugem" (brez pripomb glede seksualnih ekscesov prosim). Nekdo si zaželi kavico ob pozni nočni uri in ker je pač dober planinec in ima vso opremo s sabo, si pač zakuri lasten koharček. Majhen plamenček se spremeni v plamen in ogenj. Si zamislite, ljudje, kaos v tem primeru. V tem primeru pa red (ena postelja en človerk) ne bi bil napačen. Svet je res poln kompromisov in nasprotij. Kaj je bolje - kaj je slabše?

pismo1: torek, 21. februar 2006, ob 22.40 uri

Da razložim podrobneje, rinjenje GV-ja je imelo za posledico smolo, ki ji ne poznam para. To da si z [b:f3ced6c1cc]levim[/b:f3ced6c1cc] strojem do polovice presekaš prst na [b:f3ced6c1cc]levi[/b:f3ced6c1cc] roki, se verjetno še ni zgodilo nikomur. Med plezanjem ............. me je nek GV porival naprej. Potem sem potegnil z vso silo, stroj je priletel in sveže nabrušena klina je šla krasno v od mraza čisto trd prst. Kaj sem storil? S prijateljem sva sestopila, tako da tudi on ni videl vrha, čeprav so bile takrat razmere idealne.
Ta (GV) si je pa res zaslužil svoj denar. Sem relativno strpen tip, a ljudje res ne poznajo meja. Si ga vsaj "lepo pozdravil"?

Mitja: sreda, 22. februar 2006, ob 1.58 uri

Po premisleku se mi poraja vprašanje, pustimo sedaj na miru solidarnost, zaslužek in ostale podrobnosti. Zamislite si: Triglavski dom na Kredarici (ali Planiki), vse je polno. Ljudje v jedilnici spijo "eden na drugem" (brez pripomb glede seksualnih ekscesov prosim). Nekdo si zaželi kavico ob pozni nočni uri in ker je pač dober planinec in ima vso opremo s sabo, si pač zakuri lasten koharček. Majhen plamenček se spremeni v plamen in ogenj. Si zamislite, ljudje, kaos v tem primeru. V tem primeru pa red (ena postelja en človerk) ne bi bil napačen. Svet je res poln kompromisov in nasprotij. Kaj je bolje - kaj je slabše?
Evo Rok, točno takšne misli so se mi pletle po glavi, ko sem razmišljal, zakaj je oskrbnik planinske koče v Švici tako nesramen in dovoli prenočevanje le na primernih ležiščih. Preprosto zato, ker tudi sam nosi del odgovornosti za vse obiskovalce, ki so takrat v koči. Primer, ki si ga navedel, je verjetno eden izmed razlogov, zakaj v tujini v planinskih kočah vlada "red". Da še sam nadaljujem tam, kjer si končal...Panika, kaos, vsi bi radi na hitro zapustili gorečo kočo, a žal je za nekatere ravno pretirana gneča usodna. Ne dvomim, da bi bil oskrbnik doma v tem primeru spoznan najmanj za sokrivca tragedije, po vsej verjetnosti pa kar za glavnega krivca, pa čeprav ni sam povzročil požara. Tako v tujini, pri nas (zaenkrat) kaj takega ni mogoče, saj je oskrbnik dolžan sprejeti vsakogar pod streho in bi torej v tem primeru imel ustrezno "kritje". Zanimivo, kako lahko s pretirano solidarnostjo spravljamo v nevarnost druge. In zato je morda bolje imeti "red" v kočah (ena postelja, en človek), četudi je potrebno včasih koga zaradi tega odsloviti. Pač, [i:b1fa262ae9]umro je drug Tito, sad su nova vremena.[/i:b1fa262ae9]

xmovc: sreda, 22. februar 2006, ob 8.25 uri

Ma ne ga srat, kdo bo pil kofe ob pozni nočni uri. Takrat vsi spijo, če ne od drugega pa od alkoholnih hlapov ostalih Sicer smo pa malo zafilozofirali: - če je gneča taka kot jo opisujete je po vsej verjetnosti zunaj kolikor toliko solidno vreme in zato ni problem zaviti nekje s poti in prespati (seveda če imaš spalno vrečo s seboj) - če je vreme slabo, potlej je ponavadi pričakovan obisk manjši Da pa bi se vreme nepričakovano drastično poslabšalo in bi se trume zgrnile nad eno kočo :? ... Mitja, očitno si še vedno pod vtisom dogodkov v "diskoteki" Lipa.

Filip: sreda, 22. februar 2006, ob 11.08 uri

Ma ne ga srat, kdo bo pil kofe ob pozni nočni uri. Takrat vsi spijo, če ne od drugega pa od alkoholnih hlapov ostalih
Èehi in "Èehi" imajo navado kuhati si razne župce po sobah in s tem ogrožati požarno varnost, se nam je nekoč pritoževala oskrbnica na Planiki, ko smo bili v gostinskem prostoru koče trije Slovenci, vsi ostali gosti pa tujci. Da pa bi se vreme nepričakovano drastično poslabšalo in bi se trume zgrnile nad eno kočo :? ...
Točno to sem doživel neke avgustovske sobote pred leti, ko sva z mojo prišla čez Kriško steno, "mimogrede" skočila na Škrlatico in nato šla nočit na Kriške pode. Zadnje pol ure naju je že pral dež, nakar se je razbesnela ornk nevihta, koča pa je bila napolnjena za kakšno trojno število ležišč. "Spala" sva v predprostoru, k sreči so privlekli od nekje vsaj nekaj modrocov, ampak vsak je imel le kake pol kvadrata prostora. Nog sploh nisem imel kam stegniti ... naslednji dan pa na Razor in Prisojnik. Kakšna je ravno bila vremenska napoved za tisto soboto, ne vem več, povsem mogoče je, da so napovedovali posamezne nevihte. Vendar pa me ravno vsaka omemba možne nevihte ne odvrne od gričev, sicer bi kar naprej ostajal doma.

pismo1: sreda, 22. februar 2006, ob 12.51 uri

Èehi in "Èehi" imajo navado kuhati si razne župce po sobah in s tem ogrožati požarno varnost, se nam je nekoč pritoževala oskrbnica na Planiki, .....
Bog ve, kako kaj ti Èehi rezervirajo sobe? V vseh kočah na isti dan in potem kamor pridejo, pač spijo. :idea: Èe ne zasedejo bivaka, seveda.Kadar sem spal po tleh ali na klopeh, smo vedno bili tam le "domači" saj spomnim se ne, da bi bil tudi kakšen "ano" ali "ahoj" vmes. 8)

Luki: sreda, 22. februar 2006, ob 14.56 uri

Ja eni cehi veselo kampirajo v bivaku po cel teden skupej. Sej je zastonj... Zanc je nekdo rekel da je pod Matterhornom tabla prepovedano za pse in Cehe :lol:

Filip: sreda, 22. februar 2006, ob 15.11 uri

Morda niste vedeli, da imamo Èeško kočo tudi v Vratih? V tisti drvarnici pred oz. pod Aljaževim domom so Èehi spali, še preden se je beton na tleh dobro posušil, tako da je oskrbnica doma proglasila drvarnico za Èeško kočo

Mitja: sreda, 22. februar 2006, ob 16.02 uri

....
Da ne tečejo stvari vedno po zakonu verjetnosti, je v naših gorah kar precejšnja možnost (beri Filipa), tako da niti tista nočna kava ni tako zelo nemogoča. :lol: Mitja, očitno si še vedno pod vtisom dogodkov v "diskoteki" Lipa.
Previdnost ni nikoli odveč. Saj si vendar ne želim, da se po "Lipi" zgodi še "Kredarica". :lol: Ampak, sodeč po nekaj prebranih postih, je večina še vseeno za "red" v naših gorah.

pismo1: sreda, 22. februar 2006, ob 16.19 uri

Ravno tu po mojem tiči največji problem. Vsaka razprava oz. pogovor se naenkrat najde v tej dilemi. :?: Bi spremenili, pa prinese nekaj slabega in dobrega. Ne bi spremenili, ker je v tem tudi nekaj dobrega. :D Jaz sem za t.i. "nered". Feeling sploh ni slab, tudi če je malce utesnjeno, glasno, utrujajoče. Tega tudi ne doživiš vsak dan in na koncu nas to nekako zbližuje. Malce si tisti večer jezen, drugi dan pa doma praviš ostalim, kako si se režal, kako je nekdo tam v kotu smrčal ali spuščal druge glasove itd. Mi smo pa družabna bitja, ne res? Seveda pa upam, da si kdo ne bi kuhal kavice, ker potem bomo imeli le še češke koče vsepovsod.

Mitja: sreda, 22. februar 2006, ob 16.58 uri

Seveda pa upam, da si kdo ne bi kuhal kavice, ker potem bomo imeli le še češke koče vsepovsod.
...in posledično tudi transverzalo po čeških kočah Slovenije. :lol:

stane p: sreda, 22. februar 2006, ob 16.58 uri

Živijo, koliko ljudi toliko resnic. Sem predvsem za varnost, je pa res, da marsikomu ne bi bilo všeč če bi ga oskrbnik zvečer, ko prideš do koče in zunaj dežuje, vse postelje zasedene v jedilnici in drugje pa nikogar lepo poslal v noč z razlogom, da je koča polna. S Èehi je pa tako, da se situacija tudi spreminja na bolje. Smo se pa pred leti tudi sami ½švercali½ po Evropi in se nam je zdelo to normalno. LP Stane

Filip: četrtek, 23. februar 2006, ob 7.39 uri

S Èehi je pa tako, da se situacija tudi spreminja na bolje.
Res se izboljšuje, zato se tudi opravičujem Èehom, če morebiti kak češki planinec bere te strani. Večina njih se povsem primerno obnaša v naših gorah, so tudi ustrezno opremljeni. Tisti nekateri drugačni so pa pač "Èehi" (vsi pač ne morejo biti "Bosanci").

pismo1: četrtek, 23. februar 2006, ob 8.06 uri

Verjetno nihče nima namena samo Èehe metati pod "Èehe". Saj imamo vsi svoje cvetke, ki jih lahko uvrstimo v vse skupine, ki nam pridejo na misel.Takšno ime so (smo) kdaj začeli uporabljati, ker je takrat to morda res bil hit.

Rožle: četrtek, 23. februar 2006, ob 10.06 uri

Zadnje pol ure naju je že pral dež, nakar se je razbesnela ornk nevihta, koča pa je bila napolnjena za kakšno trojno število ležišč. "Spala" sva v predprostoru, k sreči so privlekli od nekje vsaj nekaj modrocov, ampak vsak je imel le kake pol kvadrata prostora.
Prav v tem je štos. Planinske koče naj bi bile v prvi vrsti zavetišča za gornike. In ljudje, ki so jim gore resnično drugi dom, znajo biti hvaležni včasih tudi samo za pol kvadratnega metra. Hoteli za turiste v dolini obstajajo in so lahko dostopni, pa še izbiraš lahko, v katerega boš šel. O požarni varnosti - v kočah v tujini obstajajo kotički oblečeni v pločevino, kjer je uporaba kuhalnikov načeloma varna. Tega pri nas nisem zasledil. Da se v tujini striktno držijo pravil, ni res. Ko so nas metali iz koče na 3800m, potem pa smo vseeno tam prespali, je bilo še vedno kar nekaj glav več, kot ležišč. Najverjetnejši vzrok, da nas niso marali, je bil verjetno ta, da smo bili za žabarje čist preveč češki (beri: imeli manj denarja, kot naši zahodni kolegi). Tito še ni čisto umrl. Pri nas še vedno obstaja stvar, ki se ji reče kolektivna zavest, ki pa jo je, baje, potrebno za vsako ceno iztrebit kot ostanek realsocialistične preteklosti. Èe sem že tako zelo udrihal čez GV-je na zahodu, so, po mojih izkušnjah, naši gorski vodniki predvsem ljudje. Včeraj mi ni uspelo dobiti soplezalca in sem šel plezat slap Fakinček (Wi5) brez varovanja. Ker je 10metrska izstopna sveča zame vseeno kar zalogaj, sem poprosil Markota, gorskega vodnika z mednarodno licenco, če me čez svečo"pozihra". Èeprav je bil v bistvu na šihtu, mi je z veseljem pomagal. Ker smo združili moči, smo imeli od tega korist vsi. Jaz, ker sem bil varovan v najtežjem delu slapu, vodnik in njegov klient, ker smo imeli tako dodatno še moj štrik in spust po vrvi je bil precej udobnješi, kot sestop daleč naokoli v snegu, v katerem se je vdiralo do pasu. Pa še to. Tudi mene moti kakšna stvar v zvezi z obiskovalci gora iz vzhodnoevropskih držav. Ampak, gospodje, preden začnemo napočez udrihat po Èehih, je prav, da malo vklopimo možgane. Tudi mi se kaj hitro lahko znajdemo v situaciji, ko smo "čehi" sami. [b:800e7eb109]Zgodovine slovenskega alpinizma niso pisali snobi, pač pa ljudje, ki so v Chamonixu v spalkah prenočevali za pokopališkim zidom.[/b:800e7eb109] :!:

barby: petek, 24. februar 2006, ob 21.21 uri

Heeeej Alja! Zakaj se pa vendar tako skrivaš? Pa saj ko te berem, se mi zdi, da si kot jeklenka, ki jo bo kmalu razneslo zaradi prepolne vsebine. Zakaj vendar ne napišeš in kje objaviš teh svojih zanimivih doživljajev( Planinski vestnik ali Svet in ljudje), da bomo lahko nahranili svoje lačne hribovske duše, ki sedaj stradajo ob tem forumskem zimskem senu. Vsaj jaz tako pogrešam kaj zanimivega planinskega leposlovja v današnjem času. Ali nas bo res do konca požrl ta internet? Daj, povej nam kaj več...

alazeh: petek, 24. februar 2006, ob 22.48 uri

Ojla, barby :D Mogoče pa še res kdaj napišem kaj... Tudi o tem, kako sem nekoč ledne slapove plezala in so se eni prijazni, mladi dečki hecali iz mene. Ker so me videli šele, ko sem lezla že četrtega in sem res že napol čepela v tistih svečkah v Spodnjem desnem Ivovcu (ki ga je za celih 100 metrov, pa še dokaj pokončen je)... Hehehehhehe! Za druge je bilo najbrž zabavno, zame je pa zabavno šele dandanes, takrat pa... sem šla v četrtega samo zaradi prijatelja, ki si je pač želel toliko. Ampak on ni prejšnji dan ril kot buldožer v Belo piramido, kjer je bilo snega čez glavo, ko je taka strmina (sicer bi ga bilo pa verjetno samo do pasu, če bi bilo ravno). In sta se dva moja kolega že skoraj obrnila, ker se jima ni več ljubilo tiste strmine razmetavati... Ja, kar nekaj je teh zgodb... Tam je bilo plačilo šele v dolini, ko sem gledala Rinko v popoldanski svetlobi in se je barva popoldneva v zraku mešala z odtenki modre in zelene na ledu in se prelivala v neko smaragdno, turkizno... Tega ne zabeleži noben fotoaparat. Samo človeške oči in srce... Ampak srca dandanes pogosto ostajajo zaklenjena, in skrivajo svoje zgodbe, najbrž zato, ker se bojijo... Tudi moje, včasih. Sem pa zelo vesela za tele tvoje vzpodbudne besede... :D :D

xerox: sobota, 25. februar 2006, ob 11.40 uri

A Metuzalemi pa nič? Alazeh, tud jaz te podpiram, če bo kaj pomagalo. Napiši nam kaj iz spominov. Greh je, če vse lepo obdržiš zase!

alazeh: sobota, 25. februar 2006, ob 21.55 uri

A Metuzalemi pa nič? Alazeh, tud jaz te podpiram, če bo kaj pomagalo. Napiši nam kaj iz spominov. Greh je, če vse lepo obdržiš zase!
:D hvala za podporo, xerox. Pravkar z užitkom berem, kaj nam piše Brezovar, v zimskih razmerah (Pohod treh gorovij)... Še ni do konca, zdaj je pri drugem prispevku, nazadnje piše, da se še nadaljuje... Fant je užival, kot le kaj...

Rožle: sobota, 25. februar 2006, ob 23.10 uri

Alja, pa kje si ti? Kje si bila pred kakšnim tednom, ko sem si moral čisto sam zgazit Belo piramido, pa še hlače so se mi fino tresle v tisti plati. Pa ko sem sam samcat plezal Spodnji Ivovec in nikjer kakšne nežne ročice, ki bi me varovala. Ne morem verjet, da se še nisva srečala. Si predstavljaš vonj poletne noči nekje v gorah. Pa midva skupaj v spalkah, pa neskončna debata o tem, kam neki vodi Rimska cesta. Potem pa zjutraj nežno masiranje otrdelega hrbta... :oops: :oops:

spleza: nedelja, 26. februar 2006, ob 21.13 uri

Opa, strastna romanca na vidiku! :lol:

Rožle: nedelja, 26. februar 2006, ob 22.24 uri

Menim, da nima več smisla prikrivat. Med Aljo in menoj je čutiti prav živalsko neustavljivo privlačnost. :oops:

alazeh: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 3.39 uri

Pošteno povem, da se nisem nadejala, da me bo (neupravičeno) zaračunavanje takse v Erjavčevi koči privedlo pred oltar... :oops:

Rožle: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 8.24 uri

Ja pa kdo je omenjal oltar :?:

xmovc: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 9.40 uri

Zdej bom pa jest zašpilal ono muziko iz mehiških nadaljevank :cry:

alazeh: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 16.40 uri

Ja pa kdo je omenjal oltar :?:
Ah, pomešala sem dva filma. Basic instinct, torej! V kombinaciji z mehiško muziko zna biti originalno. Seveda - v Erjavčevi koči (poskušam se držati teme)... Ne, res, kakšne so pa vaše izkušnje glede prenočevanj? A sploh še kdo prenočuje? Ali res ni več časa?

xmovc: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 16.45 uri

Ne, res, kakšne so pa vaše izkušnje glede prenočevanj? A sploh še kdo prenočuje? Ali res ni več časa?
Mi samo ponočujemo, za to se vedno najde čas :P