amalia: torek, 19. september 2006, ob 21.40 uri Ste se že potepali po Karnijskih Alpah? Sama sem bila letošnji dopust dvakrat tam po nekaj dni. Prevzele so me in spet me vleče tja :lol: Konec tedna bo čudovit za potepanja :D Zanimata me predvsem dve poti: Ferata 50 v Cretonu di Culzei in Terza Grande. Natančne opise sem si že prebrala v Stritarjevem novem vodničku Karnijska potepanja. Zanimajo me predvsem izkušnje in razmere na poti. Po prvi vem, da bom zlezla sama, saj je plezalna pot zavarovana  , po drugi pa me zanima, če res potrebujem koga z vrvjo :cry: |
amalia: nedelja, 24. september 2006, ob 21.30 uri Tako...vrnila sem se s karnijskega potepanja nazaj v resničnost. Kljub malo slabšemu vremenu sem razisakala nov kotiček Karnijskih Alp :D
Terza Grande ni zaman "grande"- po doživetjih, ki jih pusti tura v tebi namreč :D
Stritar v svojem vodniku opisuje izhodišče iz Val Pesarine dober kilometer pod prelazom Laverdet. Midva s prijateljem sva šla kar od Piano del Casa sprva po poti za Rif. Gasperi, po 10 min pa sva na označenem razpotju zavila levo za Passo di Mimoias (1976m). Od P.so di Mimoias nadaljuješ pot po udobni stezi, ki zavije desno in preči pobočja proti severu (če ni megle, od tu že vidiš pred sabo Terza Grande) ter se kmalu vzpne na Passo Oberenghe, 2081m (na razcepu, kjer pride tudi pot iz Val Frison, zaviješ navzgor). Na prelazu opaziš pot (314), ki se spušča proti Sapaddi, ti pa nadaljuješ malo nad njo (opazil boš manjši kamen, na katerem je označena črna puščica, ki kaže smer, kje nadaljuješ za Terzo). Pot se obrne v levo in nadaljuje po travnatem pobočju, dokler ne dosežeš skalnega sveta, kjer so prehodi tako lepi, da ne predstavljejo nobenih težav prav do zadnje grape. Tam je res potrebno nekaj plezanja. A ko pokukaš iz grape te čaka le še sprehod do vrha. Tam pa čudovit razgled :P Nama ga je polepšalo sonce nad meglenim morjem in grebeni Dolomitov in...
No, pri sestopu skozi grapo je šel moj prijatelj brez varovanja, jaz pa sem se raje izognila tveganju in se ob vrvi (abzajlala sem, ker je na vrhu grape pripravljen klin) spustila 30 m nižje, kjer moraš na sestopu le paziti, ker je vse malo bolj krušljivo, a nobenih težav. Vrneš pa se po isti poti.
Res lepo in vredno doživeti. Prepričana sem, da ti bo všeč. Poskusi.
Še tole, opisi v Stritarjevem vodničku Karnijska potepanja so mi vedno v dobro pomoč.
Irena |