FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Otto: četrtek, 21. september 2006, ob 9.04 uri; ogledov: 0

Po nekaj deževnih dnevih spet lepo vreme, torej čas za obisk kakšnega vrha. Za to pot je malo kriv Spleza :lol: , s svojim opisom Mišelj vrha in okolice. Ko je že skoraj padla odločitev o Mišelj vrhu se mi na zemljevidu prikaže Debeli vrh in odločitev je padla. Zjutraj sem ravno še ušel pobiralcu cestnine za cesto na pl. Blato. Torej dober začetek dneva in tudi nadaljevanje je bilo v tem slogu. S pl. Blato sem zavil proti Lazu in tam naprej proti Lazoviškemu prevalu. Malo pred prevalom zavijem levo (možic in malo shojena stezica) proti Debelemu. Do vrha gre brez težav potem pa se pojavi malce nerodna škrbina tik pod vrhom. Sem porabil kar nekaj časa, da sem se z nahrbtnikom zbasal čez (koristil bi kakšen meter vrvi, da bi nahrbtnik spustil dol). Po škrbini pa še kakšnih pet minut do vrha ob izrednih razgledih. Na vrhu hitro v roke daljnogled in fotoaparat in uživanje. V vpisni kjigi vidiš, da vrh nima preveč obiskovalcev (dobra stotinja v celem letu). Komentarji v knjigi povejo vse o vrhu : to je raj, lepše je kot v raju ... in podobni, se kar strinjam. Po poti navzdol moraš malo popaziti, da te ne zanese prenizko drugače pa kar hitro prideš zopet na preval. S prevala sem pot nadaljeval na Ograde. Enostavni prehodi po grebenu med rušjem, ki je le mestoma malo izpostavljen. Do vrha je le kakšnih 100 višinskih metrov oz. slabe pol urice. Po malici na vrhu pa še spust proti Krstenici. Pot se precej vleče, čeprav z vrha planina izgleda blizu. Pot se namreč precej obrne nazaj proti Lazu in se tudi spusti nižje kot je sama planina. S pl. Krstenica pa je sledil še samo hitri spust do Blata. Tu so sedaj zbrane kravice iz višjih planin, saj sta tako Laz kot Krstenica prazna. Še ta podatek za ljubitelje samote, cel dan nisem srečal niti enega planinca. Še nekaj slikic http://www.moj-album.com/album/5011435/

Otto: četrtek, 21. september 2006, ob 9.04 uri

Po nekaj deževnih dnevih spet lepo vreme, torej čas za obisk kakšnega vrha. Za to pot je malo kriv Spleza :lol: , s svojim opisom Mišelj vrha in okolice. Ko je že skoraj padla odločitev o Mišelj vrhu se mi na zemljevidu prikaže Debeli vrh in odločitev je padla. Zjutraj sem ravno še ušel pobiralcu cestnine za cesto na pl. Blato. Torej dober začetek dneva in tudi nadaljevanje je bilo v tem slogu. S pl. Blato sem zavil proti Lazu in tam naprej proti Lazoviškemu prevalu. Malo pred prevalom zavijem levo (možic in malo shojena stezica) proti Debelemu. Do vrha gre brez težav potem pa se pojavi malce nerodna škrbina tik pod vrhom. Sem porabil kar nekaj časa, da sem se z nahrbtnikom zbasal čez (koristil bi kakšen meter vrvi, da bi nahrbtnik spustil dol). Po škrbini pa še kakšnih pet minut do vrha ob izrednih razgledih. Na vrhu hitro v roke daljnogled in fotoaparat in uživanje. V vpisni kjigi vidiš, da vrh nima preveč obiskovalcev (dobra stotinja v celem letu). Komentarji v knjigi povejo vse o vrhu : to je raj, lepše je kot v raju ... in podobni, se kar strinjam. Po poti navzdol moraš malo popaziti, da te ne zanese prenizko drugače pa kar hitro prideš zopet na preval. S prevala sem pot nadaljeval na Ograde. Enostavni prehodi po grebenu med rušjem, ki je le mestoma malo izpostavljen. Do vrha je le kakšnih 100 višinskih metrov oz. slabe pol urice. Po malici na vrhu pa še spust proti Krstenici. Pot se precej vleče, čeprav z vrha planina izgleda blizu. Pot se namreč precej obrne nazaj proti Lazu in se tudi spusti nižje kot je sama planina. S pl. Krstenica pa je sledil še samo hitri spust do Blata. Tu so sedaj zbrane kravice iz višjih planin, saj sta tako Laz kot Krstenica prazna. Še ta podatek za ljubitelje samote, cel dan nisem srečal niti enega planinca. Še nekaj slikic http://www.moj-album.com/album/5011435/

D29: četrtek, 21. september 2006, ob 9.58 uri

Do vrha gre brez težav potem pa se pojavi malce nerodna škrbina tik pod vrhom. Sem porabil kar nekaj časa, da sem se z nahrbtnikom zbasal čez (koristil bi kakšen meter vrvi, da bi nahrbtnik spustil dol).
Èe s predvrha ne slediš grebenu, ampak se držiš malo bolj levo (možici) imaš prav soliden obvoz, ki te pripelje v škrbino. Po poti navzdol moraš malo popaziti, da te ne zanese prenizko drugače pa kar hitro prideš zopet na preval.
Ko se vračaš s že prej omenjenega predvrha po prvi strmini naletiš na na poti na rdeč "peskovnik". Tu imaš možnos odviti levo (gledano v smeri sestopa) v Dolino za Debelim vrhom. Pot ni ravno idealna, se mi pa zdi precej manj izpostavljena v primeru zdrsa. [url=http://www.moj-album.com/album/5015786/] trenutki[/url] Dare

Plezalec: petek, 22. september 2006, ob 1.20 uri

Mene zanima pri spustu z predvrha v škrbino a se je potrebno zavarovati z kakšno vrvjo ali ne in kakšna je izpostavljenost?

Otto: petek, 22. september 2006, ob 6.53 uri

Izpostavljeno tako rekoč ni nič, vsaj na eno stran. Je pa zabit en klin malo pod predvrhom (izgleda, da se je nekdo varoval), ki bi ga lahko uporabil za varovanje, če bi imel s sabo vrv. A ni prav nobene potrebe, saj prideš čez z lahkoto. Bi bilo pa drugače, če bi s sabo peljal kakšnega manj veščega planinca. Tu pa bi ti vrv mogoče prišla prav. Tudi jaz sem od spodaj potem gledal obvoz, ki ga omenja Dare, a je za planinca z malo izkušnjami prehod preko škrbine prav prijetna poživitev poti.

akecma2: petek, 22. september 2006, ob 12.12 uri

Nekega lepega in toplega novemberskega dne, lansko leto, sva s kolegom ravno tako obiskala Debeli vrh. Spustila pa se nisva nazaj, ampak naprej na SZ po grebenu, razu I-II proti Hribaricam. Škrapelj in vrtač sva se kmalu naveličala in zavila levo navzgor na Vršake. Te sva prečila, ob sapo zapirajočih razgledih, proti jugu, rešila malo orientacijsko zanko proti poti, ki gre s Hribaric za Kopico, našla pot, in se mimo Dednega polja vrnila na Planino Blato. Pot je za bolj izkušene, ni možicev na sestopu z Vršakov, z zalogo kondicije. Porabila sva dobrih osem ur.

Irena: ponedeljek, 25. september 2006, ob 10.39 uri

Podobno sva tudi midvi letos zgodaj poleti prečili Debeli vrh. Sestop zahteva brezpotne izkušnje, ne pa pravega plezanje. Spustili sva se po dolini po snegu in potem lomastili po gostem ruševju nazaj na Laz. Ta zadnji del je le za dobre živce

peter2: sobota, 14. oktober 2006, ob 18.06 uri

Bohinjci pa imamo to srečo, da nam je Debeli vrh dokaj blizu . Pred dnevi sem šel gor šele po 12 uri. Seveda do planine Blato z avtom (cestnine ne pobirajo več), potem pa v planino Laz, Lazoviški preval in od tam na vrh. Skala v škrbini med vrhovoma je kar sitna, poiskati mormo res trde oprimke. Sicer pa se škrbini lahko izognemo nižje. Vrh nudi čudovite razglede , vpisna knjiga pa priča o skromnem obisku. Nazaj sem se spustil v smeri proti planini Laz (brezpotje) in kakih 100 višinskih metrov pod vrhom prečil nazaj na pot. Do avta sem se vrnil, ko se je mrak že spreminjal v temo, a je šlo še brez lučke 8) . Èudovito turo toplo priporočam. Fotografije pa so [url=http://petersfoto.s5.net/]tukaj[/url].

Martin2: sreda, 18. oktober 2006, ob 20.03 uri

Mene zanima pri spustu z predvrha v škrbino a se je potrebno zavarovati z kakšno vrvjo ali ne in kakšna je izpostavljenost?
Debeli vrh je padel, klasična pot od planine Blato-Lazoviški preval-vrh (mimo rdečega raza). Zelo enostavna pot, tik pred prevalom lahko greš levo (možici), ali pa do prevala, do škrbine, ki preseka Debeli vrh. Imaš dve poti za spust; eno po razu, kr ravno navzdol (cca 3 m), malce nerodno, ker je ozko; ali pa pogledas levo od vrha grebena in vidiš kamin(možic), ki je lažji za spust. Mi smo šli po razu navzdol in po kaminu navzgor, da ga vidimo-preverimo. Sestop po isti poti nazaj.Razgled iz Debelega vrha je bil fenomenalen. Podal sem subj. mnenje! lp M2

mariborcan: nedelja, 29. oktober 2006, ob 19.21 uri

V nedeljo, 15.10.2006, sva tudi midva obiskala prijaznega "debeluha". Štart s planine Blato (cestnine niso pobirali, bilo je kar precej avtov, parkirala sva nekaj minut pred odcepom markirane poti) in najprej do Laza. Ker Stritar v 111 izletih do tja napoveduje kar 2h do 2h30min, sva menila, da je Miheličeva 1h30min spodnja meja, zato sva bila toliko bolj presenečena, ko sva že po uri hoje zagledala planino (in nisva posebej hitela). Nadaljevala sva na Lazovški preval, kjer pa nisva zavila naravnost proti vrhu, temveč sva se napotila po dolini Za Debelim vrhom proti sedelcu na začetku severnega grebena, kot to priporoča Klinar (Sto slovenskih vrhov). Ta del me je najbolj skrbel, saj sem bral, da gre za precej težko prehoden kraški svet. Najprej je šlo brez težav do nekakšnega roba, nato pa se je pred nama odprla ogrooomna kotanja. Tukaj sem skoraj storil napako, saj sem naju želel usmeriti vanjo, kar bi pomenilo precejšnjo izgubo višine. Na srečo je bil oče dovolj "tečen", da sem le šel pogledati proti steni Debelega vrha, ali ni možen kakšen obvoz brez večje izgube višine - od daleč (nisva se namreč vzpenjala tik ob stenah Debelega vrha, ampak bolj desno) namreč ni kazalo, da bi bil tam možen prehod. Od blizu se je stvar izkazala za drugačno, saj tam ni bilo stene ampak melišče, preko katerega je vodila celo slaba stezica. Tako sva rešila to edino orientacijsko zanko, ki se nama je ta dan zastavila na pot (naj še enkrat ponovim nasvet: globoko kotanjo obvozimo po meliščih pod steno Debelega vrha, kar pomeni le relativno majhno izgubo višine), ter brez težav dosegla sedelece ob vznožju Debelega vrha. S sedelca sva se nato lotila severnega grebena, ki nama, razen nekaj izpostavljenosti v začetnem delu, na pot ni zastavil kakšnih bistvenih težav. Pravega plezanja je bolj malo, "najtežje" je na začetku, ko je greben kar ozek, vendar pa razmeroma položen in lahko prehoden, višje pa se kmalu razširi in postane docela lahek. Predvsem pa je vse skupaj zelo kratko, s sedelca do vrha sva potrebovala le kakih 15 minut. Ta greben tehnično torej res ni nič posebnega in je najmanj za eno klaso lažji od kakšnih "težjih" brezpotij v naših gorah (npr. normalni pristop na Oltar); težave lahko povzročita (še posebej, če bi tukaj sestopali) le izpostavljenost (ni sicer posebno hudo) ter krušljivost (ponekod na skalah naložen grušč). Vsega skupaj sva do vrha potrebovala nekaj manj kot 4 ure od avtomobila. Na vrhu je sledil počitek, ki ga je nekoliko motilo le hladno vreme. Smo se pa zato topleje oblekli, tako da se je dalo celo malo zadremati na soncu. Razgled je bil, lepemu vremenu primerno, seveda fantastičen. Škoda edino, da nekateri višji sosedi, recimo Kanjavec, omejujejo razgled v smeri Razorja. Imamo pa zato lep pogled na gore med Triglavom in Bohinjem, ki pa od drugod niso tako dobro vidne. Je pa sam vrh, v primerjavi z mogočno podobo nad planino Laz, majhno razočaranje, saj sem imel občutek bolj, kot da stojim na manjšem kuclju sredi prostrane planote in ne na nekem pomembnem vrhu. Ima pa zato vrh lepo travico, kot ustvarjeno za poležavanje, kar na koncu tudi nekaj odtehta... Sestopila sva po "normalni" poti proti Lazovškemu prevalu. Škrbino sva preplezala kar po "direktni" varianti, kjer je edina težava kakih 2-3 metre visok skok tik nad škrbino. Je rahlo izpostavljen in kar strm, vendar ima solidne oprimke. Sam sem nato preveril še obvozno varianto po globokem kaminu, nekoliko desno od škrbine (gledano v smeri predvrha), ki je neizpostavljena in še nekoliko lažja. Do Lazovškega prevala gre nato pot po travah (nisva izbrala variante po rdeči grapi) in je ves čas dobro označena z možici ter tudi shojena. Z Lazovškega prevala sva nadaljevala po grebenu na Ograde. Èeprav od daleč izgleda huje, je pot skoraj docela lahka. Skozi ruševje na prevalu se nam ni treba prebijati, saj je pot izsekana. Ko se greben strmeje vzpne, takoj preplezamo/prehodimo "najtežje" mesto v obliki plitvega skrotastega žleba. Tudi višje gori imamo opravka s travnato gruščnato skrotastim pobočjem, vendar pa je steza kar uhojena, tako da ni posebnih težav. Edino ob sestopu po tej varianti bi morali morda malček bolj popaziti, da nam na gruščnato travnati strmini ne zdrsne. Sledi še kratek grebenček in že smo na vrhu. Vse skupaj v okviru brezpotja, ki po težavnosti le malo odstopa od tistega, kar bi imenoval "lahko". Tudi na Ogradih sva uživala v lepem razgledu, nato pa se je počasi približal čas za sestop. Le-tega sva opravila po običajni poti do planine Laz, od koder sva si do Blata privoščila še ovinek prek planine Jezero in z mrakom prispela do avtomobila. Vse skupaj prijetna, ne prenaporna in ne predolga (tako sva lahko, kljub razmeroma kratkemu dnevu, počitek na Debelem vrhu krepko raztegnila) tura, ustvarjena za uživaško pohajkovanje, ki bi ji ob daljšem dnevu in/ali krajših postankih zlahka priključili še kakšen vrh. Zelo lepa je sedaj v jesenskem času (pa še denar za cestnino prišparamo), najdejo se tudi lepi motivi za fotografiranje. Priporočam! Da pa ne bo ostalo le pri besedah, se lahko o vsem skupaj prepričate tudi iz naslednjih slikic: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/5475367/[/url]

Otto: sreda, 6. december 2006, ob 12. uri

Lepo Spleza, da držiš besedo! :lol:

spleza: sreda, 6. december 2006, ob 13.14 uri

:lol: 8)

Tomaž: sreda, 6. december 2006, ob 22.01 uri

Še ne dovolj zasneženi Kanjavec
Očitno še nekaj časa ne bo dovolj zasnežen... :oops: :oops:

loma: sreda, 6. december 2006, ob 23.42 uri

Še ne dovolj zasneženi Kanjavec
Očitno še nekaj časa ne bo dovolj zasnežen... :oops: :oops:
bo,bo..sredi maja.. :D